• Pet 11 do 21 °C
  • Sob 9 do 20 °C
  • Ned 9 do 20 °C
več na vreme.net

Plagiati

0 komentarjev

Od 'izposojenih' hitov v Sloveniji se zvrti

Slovenski glasbeniki si melodije zelo radi "izposojajo" v tujini. Razkrivamo najočitnejše.

Izak Košir / Ljubljana

/ Osveženo:

Pesem šteje za plagiat, kadar je osem taktov skladbe skupaj prekopiranih v melodiji in harmoniji. “Oškodovanci imajo poleg kazenskopravnega tudi civilnopravno varstvo in lahko zahtevajo povrnitev škode po splošnih pravilih o povzročitvi škode ter zahtevajo na primer prepoved prodaje, odstranitev ali uničenje protipravnih primerkov avtorskih del,” pojasnjuje pravnik Jaka Repanšek.

O domnevnih rednih kršiteljih je pripravljenih spregovoriti veliko slovenskih glasbenikov, a le redki se upajo o konkretnih primerih izpostaviti z imenom in priimkom. Med večkratnimi “ izposojevalci” se največkrat pojavlja ime Aleš Klinar, ki je med drugim napisal pesem Od višine se zvrti, ki jo izvajata Vlado Kreslin in Siddharta. Tesno za petami pa mu sledi Domen Kumer.
neisha_z24011009

Neža Buh - Neisha © Boštjan Tacol

 
Neisha: Pesem Anje Rupel je očiten plagiat
“Dva očitna primera 'podobnosti' med slovenskimi in tujimi hiti sta pesmi Od višine se zvrti, ki zelo spominja (melodija in tema besedila) na pesem Up Where We Belong, druga je pa je V meni je California (California), ki prav tako zelo spominja na pesem Never Say Goodbye (Bon Jovi),” je prepričan Matjaž Jelen (Šank Rock).

"Plašč ljubezni Anje Rupel je očiten plagiat pesmi The Real Thing Lise Stansfield. Pesem Never Say Goodbye pa je bila definitivno inspiracija ali še kaj več za nastanek pesmi V meni je California," nam je povedala Neža Buh - Neisha.

Matevž Šalehar (Tribute 2 Love) pa trdi, da je komad plagiat, kadar je njegov naslov You Are My Sunshine, plagiator pa se pod njim podpiše z naslovom Ti si moj sonček (kar je očiten namig na Klinarjevo "priredbo" omenjene skladbe).

Glasbeniki omenjajo izjemno podobnost med skladbo Mojmirja Sepeta Brez Besed in Eres Tú Juana Carlosa Calderóna. Na portalu YouTube se je med slovenskimi in tujimi uporabniki vnela celo vroča debata o tem, ali gre za plagiat ali ne.

Kako je izginila Laura
Med najbolj znane primere spada pesem Laure ni več Mirana Rudana, ki je bila velik hit v devetdesetih. Šlo je seveda za “priredbo” pesmi Laura non c'e italijanskega pevca Neka. Ta je Rudanu zagrozil s tožbo, saj naj bi se prvi pod komad podpisal kot stoodstotni avtor. Nekateri viri so nam povedali, da naj bi Nek od Rudana sprva zahteval ogromno denarja (po nekaterih informacijah je šlo za pol milijona takratnih mark) ali umik pesmi z radijskih valov in prepoved prodaje albuma, na katerem je pesem.

klinar_rupelz24011009_T

Aleš Klinar in Anja Rupel © Nik Rovan

 
Danes je veliko podobnosti
“Vsaka skladba ima svoj značilen melodijski ključ, po kateri jo publika prepozna. Če kdo spremeni lego in napiše nov tekst, je tak postopek zame še vedno plagiat,” pojasnjuje Zoran Predin, ki nas je za natančno pojasnilo napotil na Sazas, tam pa so nas napotili k raziskovalcu in strokovnjaku na področju kompozicije Andreju Missonu. “Ključno je, ali je skladatelj pesem kopiral namenoma ali naključno. Danes je v pop glasbi veliko podobnosti. Končno presojo, ali je neka skladba plagiat, ima sodišče oziroma pravniki,” poudarja Misson.

Tatvina mora biti načrtna
Na sodišču so se zaradi plagiatorstva zagovarjala že domala vsa velika imena svetovne glasbene scene. “Dandanes je v svetu toliko glasbe, da je težko ustvariti nekaj zares edinstvenega. Konec koncev je glasba lahko striktno matematična stvar, saj se jo da natančno zapisati,” razmišlja glasbeni urednik Jernej Vene in dodaja, da se lahko ista melodija porodi dvema avtorjema, ki sta na povsem različnih koncih sveta in drug za drugega sploh ne vesta. Ko so Goranu Bregoviću namigovali, da krade pesmi, je odgovoril: “Pa šta će ti pesma koja na ništa ne liči (Kaj ti bo pesem, ki na nič ne spominja)!”

Skladatelj Jani Golob je kot sodni izvedenec enkrat že presojal o plagiatu: “Za tatvino mora biti dokazano, da je bila storjena načrtno. Podobnosti so namreč lahko tudi naključne.”

V zapor do osem let
Pravnik Jaka Repanšek pojasnjuje: “Kazenski zakonik v členih od 147 do 149 opredeljuje kršitve avtorske in sorodnih pravic. Kršitev moralnih avtorskih pravic tako, da nekdo s svojim imenom ali imenom koga drugega objavi ali izvede tuje avtorsko delo ali njegov del, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Kdor pa z namenom prodaje neupravičeno uporabi eno ali več avtorskih del ali njihovih primerkov, se lahko kaznuje celo z zaporom od enega do osmih let, kadar je bila pridobljena velika protipravna premoženjska korist.”

PREPOSLUŠANO - PRIMERJAMO DOMNEVNE PLAGIATE :

Strokovno mnenje skladateljice Neže Buh - Neishe

Anja Rupel (Plašč ljubezni) vs. Lisa Stansfield (The Real Thing)
Pesem Plašč ljubezni, ki jo poje Anja Rupel, je očiten plagiat pesmi The Real Thing Lise Stansfield.


California (V meni je California) vs. Bon Jovi (Never Say Goodbye)
Definitivno je bila pesem Never Say Goodbye skupine Bon Jovi inspiracija ali še kaj več za nastanek variacije pesmi V meni je California skupine California. Če harmonsko in melodično primerjam pesmi, ob prvem poslušanju nista enaki, sta si pa kar preveč podobni. Še posebno v refrenu, kjer je podobnost vokalnega nastavka očitna – pride do razhajanja v vsakem četrtem taktu, saj original ostane na IV. stopnji (samo mutira iz dura v mol), California pa se vrne v I.-V. Tukaj nastane tudi ključen preobrat v vokalni liniji, kar zmanjša kopijo ključnih štirih taktov na tri. Če bi izpisala progresijo akordov in znotirala vokalno linijo obeh komadov v celoti, bi bilo jasno, da vse ostale podobnosti oziroma nepodobnosti ne igrajo takšne vloge, kot jo igra dejanska enakost glavnega hooka refrena in bi zato kot avtorica zaradi mirne vesti primer zaključila tako, da bi v oklepaju poleg naslova V meni je California napisala "inspired by Bon Jovi Never Say Goodbye".


Vlado Kreslin/Siddharta (Od višine se zvrti) vs. Joe Cocker (Up Where We Belong)
Podobnost postane očitna v refrenu, v sosledju harmonij in nastavku vokalne linije, kar je skorajšnja repriza. Ob prvem poslušanju me najbolj zbode karakterističen razvez D/VI-VI (dominante šeste st. v šesto st.). V slovenskem komadu se to zgodi v delu ''lahko mi vrneš karto še nocoj''. Ni pa komad čista kopija. Je pa predelava oziroma jasna variacija na temo.

Komentarjev (0)

Za oddajo komentarja morate biti prijavljeni!

Morda vas še zanima