Avto
419 ogledov

Ob avtocesti velikanske reklame za pralni prašek

reklame
1/3
Saša Despot
Podjetja za zunanje oglaševanje želijo z različnimi triki in marsikdaj tudi ob pomoči občin zaobiti pravila glede postavitve oglaševalskih objektov. Marsikje vlada brezvladje, oglaševalci pa so vse bolj agresivni tudi pri oglaševanju ob avtocestah. Kaj je sploh dovoljeno in kaj ni?

Pravila zunanjega oglaševanja, kamor sodijo najrazličnejši plakati, elektronski zasloni, obešanke in podobno, določa zakon o cestah, vendar le za državne ceste, kamor spadajo tudi avtoceste. 

Tovrstno oglaševanje lahko vpliva tudi na prometno varnost. “Oglasi so oblikovani tako, da pritegnejo pozornost. V običajnih voznih razmerah to ne bi smel biti problem, problem pa nastane, kadar vozne razmere niso običajne,” pravi psiholog Matija Svetina, ki preučuje obnašanje voznikov v prometu. Kot neobičajne razmere navaja denimo gost promet, vročino ali slabo vreme.

Ob občinski cesti lahko tudi agresiven svetlobni prikazovalnik

Na ministrstvu za infrastrukturo priznavajo, da jih motijo številni oglasni panoji v bližini javnih cest, ki odvračajo pozornost voznikov in slabšajo prometno varnost, po drugi strani pa tudi kazijo naravni prostor. "Dejstvo je, da tovrstnih oglasnih površin ni mogoče in tudi v bodoče ne bo mogoče v celoti prepovedati, želimo pa z restriktivnimi ukrepi v kar največji možni meri omejiti postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje,” pravijo na ministrstvu.

Vendar pa zakon o cestah iz leta 2010 omejuje le oglaševanje ob državnih cestah, kamor občinske ne sodijo.

Pravila za oglaševanja ob občinskih cestah naj bi urejali občinski odloki, pri katerih pa stopajo v ospredje posamezni interesi, saj občine marsikdaj zamižijo na obe očesi z željo po čim višjih prihodkih od taks za oglaševalna mesta. Zato so oglasi v mestih lahko veliko bolj invazivni. A spet ne povsod, nekatere občine vodijo do oglaševalskih mest zelo restriktivno politiko. 

Na 41. metru je vse dovoljeno tudi na avtocesti

A tudi omejitve zakona za državne ceste in avtoceste so oglaševalci v zadnjih letih pričeli množično zaobhajati. Zakon tako prepoveduje oglaševanje izven naselja v bližini državnih cest, sicer pa je tam oglas mogoče postaviti le s posebnim dovoljenjem. A tega oglaševalske družbe zelo redko zahtevajo, temveč so pričele oglasna mesta “saditi” na primerni razdalji od ceste na privatni zemlji, le da so zato oglasi primerno večji in tako še vedno prekrivajo voznikov zorni kot.

Še posebej je ta pojav v zadnjih letih očiten ob avtocestah, kjer lahko pri hitrostih 130 km/h spremljamo velikanske reklame za tende in klimatske naprave, ali pa vabila na razstavo tega in onega ter reklamo za novo televizijsko oddajo s starimi obrazi. Ker so ti panoji od avtocestnega zemljišča oddaljeni predpisanih 40 metrov, kolikor znaša varovalni pas, so povsem legalni. Mnogi so ponoči osvetljeni.

“Težava je v tem, da je veliko teh objektov takšnih, da s svojo velikostjo in osvetlitvijo pritegnejo pozornost nase, zato so prisotni trenutku, ko voznik gleda to sporočilo in ne avtoceste,” opozarja Nataša Kovše iz Darsa, kjer je zadolžena za prometno varnost.

“Sami smo že pred sedmimi  leti na ministrstvo naslavljali pobude, da v vidnem polju avtoceste ti oglasni objekti ne bi smeli biti osvetljeni, saj ne sodijo v sam prostor in negativno vplivajo na zbranost voznika. Bilo bi smiselno, da bi zadeve pričeli urejati drugače."

Na ministrstvu glede pobud Darsa odgovarjajo, da je področje obveščanja in oglaševanja “kompleksna materija, ki ne zadeva zgolj predpisov s področja cestne infrastrukture, ampak tudi prostorske in gradbene predpise ... Želimo pa si, da bi tudi občine na občinskih cestah sledile praksi, ki jo želi vzpostaviti država na področju oglaševanja ob državnih cestah.”

V prihajajoči reformi zakona o cestah glede oglaševanja na ministrstvu vseeno ne bodo spremenili nič bistvenega oziroma, kot pravijo, na podlagi izkušenj ne podpirajo Darsove ideje, da bi razširili varovalne pasove ob cestah ali avtocestah. 

Kaj pravi zakon o cestah

78. člen
(obveščanje in oglaševanje ob državni cesti)
(1) Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje je v območju državne ceste zunaj naselja prepovedano. 
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko direkcija izda soglasje za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje, ki so opredeljeni kot enostavni objekti: 
– če so obvestila namenjena izboljšanju prometne varnosti, 
– če se oglašuje gospodarski subjekt, ki dejavnost izvaja v stavbi zgrajeni v varovalnem pasu državne ceste, 
– če se objekt za obveščanje in oglaševanje postavlja na servisne prometne površine državne ceste ali druge površine, ki so v lasti fizičnih ali pravnih oseb, pod pogojem da vsebina obvestila oziroma oglasa ni vidna z državne ceste. 
(3) Objekti za obveščanje in oglaševanje se ob državnih cestah v naselju lahko postavljajo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije. 
(4) Postavljanje elektronskih prikazovalnikov ob državnih cestah je prepovedano. Svetlobne vitrine se lahko ob državnih cestah v naselju postavljajo zunaj vozišča državne ceste. 
(5) Soglasje za postavitev objektov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, katerih gradnja je predvidena v območju državne ceste, izda direkcija na podlagi predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, razen v primeru obvestila, namenjenega izboljšanju prometne varnosti, katerega postavitev se odredi z delovnim nalogom direkcije. 
(6) Pravne ali fizične osebe, ki so lastniki ali imetniki pravice uporabe elektronskih prikazovalnikov, ki so postavljeni ob državnih cestah, morajo le te odstraniti najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. 
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena ali brez soglasja postavi objekt za obveščanje in oglaševanje v območju državne ceste ali ga postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja. 
(8) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
 
andrej.leban@zurnal24.si
 
Komentarjev 1
  • Boris Odreitz 22:38 29.april 2017.

    Kako je lepo v tej naši Čvica Sloveniji polnio demokracije