• Pet 11 do 20 °C
  • Sob 15 do 22 °C
  • Ned 16 do 23 °C
več na vreme.net

Pri papigah doma

Klimatske spremembe vplivajo na razmnoževanje

Letos je moral na roke nahraniti okoli 50 mladih papig in zaradi tega vstajati tudi sredi noči. Na novo izvaljene mladiče hranimo namreč na vsaki dve uri ...

Anja Ščuka / Cerklje na Gorenjskem

 

(Foto: Katja Vogrinec)

Gojitelja papig Alojza Ostermana iz Cerkelj na Gorenjskem smo letos obiskali dvakrat. Prvič v maju, ko so bili njegovi mladički še čisto goli in je moral vstajati na dve uri, da jih je hranil. Nato pa spet v juliju, ko so gole papige že dobile perje in se spremenile v čudovite mlade aleksandre, ki ti ukradejo srce. Dvomesečni mladiček velikega aleksandra, se je tako prisrčno stisnil k meni, da je od tistega trenutka dalje to moja najljubša ptica …

 
O ljubkosti aleksandrov se boste lahko na lastne oči prepričali tudi sami, saj nas bo Osterman obiskal tudi na Sejmu za ljubitelje živali, ki bo 11. septembra v Češminovem parku v Domžalah. Obiskal nas bo tudi s svojo aro, s katero se boste lahko fotografirali, poleg srednjih in malih aleksandrov pa nam bo pokazal še kakaduja. V primeru slabega vremena bo sejem za ljubitelje živali 18. septembra, več o sejmu pa TUKAJ.

Ko se preveč ohladi  

Alojz je letos zaradi posebne pomladi ogromno svojih mladih aleksandrov hranil sam na roke v inkubatorju. “Klimatske spremembe v zadnjih letih vplivajo tudi na razmnoževanje okrasnih ptic. Letos je prestopno leto in starejši pravijo, da je tedaj več težav z vremenom," pojasnjuje Alojz. Pravi, da je letošnja ohladitev konec aprila povzročila, da se mladiči ne valijo v takšnem odstotku, kot bi se morali, starši pa jih ne hranijo. Papige imajo namreč tako kot ostale živali v glavi jasno sprogramirano, do kje lahko gredo. Ko se preveč ohladi, samica oceni, da gnezditev ne bo uspešna in preprosto uniči celo gnezdo in razbije tudi vsa jajca.

 

"Govoril sem z nekaj kolegi, ki so imeli letos podobne težave," opisuje. Pri nekaterih se pojavlja tudi pokanje jajčnih lupin. Pri normalni zunanji temperaturi samica na vsakih nekaj ur vstane in gre iz jajc. V letošnjem letu pa so zaradi hladnega vremena manj vstajale in je zato prišlo do pojava pokanja jajčnih lupin.

 

 

 

 

 

 

 

 

"Če pa se mladiči izvalijo, samica vidi, da ne bo mogla vseh mladičev greti in zato za obstoj vrste obdrži maksimalno enega ali dva, vse ostale žrtvuje in pusti, da poginejo. To se je sedaj dogajalo tudi pri meni. Enega je recimo hranila, drugih pa ne," pravi Osterman. Zato je pustil tistega mladička pri materi, dokler ni izvalila vseh jajc, na koncu pa je vzel ven še tistega mladiča in ga ročno hranil. "Če ostane v gnezdu

 
samo en mladič, ni dobro, ker ga včasih samica poleži. Sploh v teh primerih, ko je hladno, in ga mora bolj greti kot sicer," opisuje. Poleg tega se več mladičev v gnezdu greje tudi med sabo, ko samička za nekaj časa pusti gnezdo. En sam se lahko zato podhladi. "Zato je najboljše, da ga vzamem ven, dam v inkubator in hranim," je dejal.

Tako je moral letos na roke nahraniti okoli 50 mladih papig in zaradi tega vstajati tudi sredi noči. Na novo izvaljene mladičje hranimo namreč na vsaki dve uri do starosti dveh tednov oziroma odvisno od vrste. V ta namen ima kar dva prava otroška inkubatorja in sedem inkubatorjev za ptice, za jajca ima še tri valilnike. Brez tega bi letos zaradi slabih vremenskih razmer najbrž poginila večina njegovih maldičev.

Ima jo prvi na svetu

Osterman ima sicer več kot 200 papig, največ ima srednjih aleksandrov, ima velike aleksandre in male afriške aleksandre. Ima tudi nekaj aratinkg, senegalskih papig, kakaduja in are. Zelo ponosen je tudi na redke mutacije, ki jih večinoma pridobil z nakupi ali menjavami med gojitelji. "To gre recimo pri sivoglavih aleksandrov, potem so mutacije srednjih aleksandrov, imam tudi tri mutacije velikih aleksandrov," pravi.

Sicer pa mu je spelo vzgojit štiri mutacije, ki jih bo dal v javnost najbrž po dopustih. To so bradati aleksandri. "Te črnoglave bradate imam sedaj dve mutaciji. Ena mutacija je črnoglava z modrimi peresi, ena pa ima svetlo črno glavo," pojasnjuje in dodaja, da je vzgojil tudi dve mutaciji z roza glavo. Eno mutacijo, kjer je zatilje nesivo, ampak roza barve in eno mutacijo, kjer je na prsih samo vijolična črta in nima celih rdečih prsi: "Te mutacije imam sedaj jaz edini in prvi na svetu.”

 
Osterman je imel pred leti okoli 70 vrst ptic, imel je skupno največ tudi 1.200 ptic. "Poleg lorijev in kakadujev, ar, amazonk ... So mi bili aleksandri najbolj všeč. Zadnja leta sem se nekako specializiral za aleksandre, kjer je ogromno mutacij, se z njimi lahko veliko dela in so zanimivi tako za stanovanje kot za hišnega ljubljenčka," pravi. Dodaja, da se aleksandri naučijo govoriti, pridejo na roko, so domači. Tudi čez zimo so lahko po večini zunaj, zato ne potrebujejo dvojnih ali zidanih volijer, saj so preprosto v istih voljerah celo leto. "Skoraj vse vrste aleksandrov so doma iz Azije, nekatere vrste živijo tudi na višini 3.000 metrov nadmorske višine in jih zato naše nizke zimske temperatutre sploh ne motijo," dodaja.

Mladi aleksandri so sicer v tem trenutku že primerni za odhod v nov dom, vse dodatne informacije in kontaktne dobite na www.birdsparadise.si.

Morda vas še zanima