Podjetni. “Čim prej priti na trg – to je edina strategija. Če bi preveč čakali, bi nas čas in konkurenca povozila,” na vprašanje, ali se ne boji, da bi mu kapital ukradel izum, odgovarja mladi inovator Matevž Leskovšek, razvojni inženir s področja medicine. Pri komercializaciji izuma mu pomaga podjetje LabEna. Pravi, da je v medicini najtežji del testiranje produkta, da ga sploh lahko začneš prodajati.
Podobno razmišljata mlada raziskovalca in inovatorja Matjaž Ravnikar in Mojca Lunder. Na inštitutu za patologijo naj bi v kratkem njun izum začeli testirati na miših. Gre za posebno gensko spremenjeno mlečnokislinsko bakterijo, ki naj bi močno olajšala zdravljenje kroničnih vnetnih črevesnih bakterij. Že zdaj je njuna ambicija in ambicija podjetja LabEna, ki sodeluje v konzorciju pri komercializaciji inovacije, da izum prodajo kateri od močnih farmacevtskih družb, ki bo imela dovolj denarja, da financira drage klinične študije. Hkrati že razvijata različico, ki ne bi bila gensko spremenjena in bi se lahko uporabljala kot prehransko dopolnilo. “To bi močno skrajšalo postopek vstopa na trg,” razlaga Ravnikar. Ta različica bi bila zanimiva predvsem za prehrambeno industrijo.
Marta Turk, predsednica upravnega odbora gospodarske območne zbornice Ljubljana, ki je pripravila festival inovacij, pa je napovedala, da se razmišlja o oblikovanju patentnega sklada, ki bi inovatorjem finančno pomagal pri patentni zaščiti inovacij.
(Foto: Boštjan Tacol)
1. Nad črevesna vnetja
Matjaž Ravnikar in Mojca Lunder. Če predklinične in nato klinične študije potrdijo učinkovitost, bo kronične črevesne vnetne bolezni mogoče zdraviti precej manj agresivno, napovedujeta mlada znanstvenika in inovatorja s farmacevtske fakultete. V sodelovanju z profesorjem Borutom Štrukljem sta razvila genetsko spremenjen probiotik in kot prva vložila prijavo na evropskem patentnem uradu. Računata, da bosta patent dobro prodala farmacevtski industriji.
(Foto: Boštjan Tacol)
2. Proti težavam v križu
Milena Potočnik. Fizioterapevtka je inovacijo – poseben stol za sproščanje in raztezanje križnega in vratnega dela hrbtenice, namenjen zmanjševanju ali celo popolni odpravi bolečin v hrbtenici – že pred dvema letoma predstavila na sejmu inovacij. Podjetje Trol se ga je odločilo razviti v izdelek, ki ga bodo prodajali predvsem v tujini.
(Foto: Boštjan Tacol)
3. E-fizioterapevt
Matevž Leskovšek. Razvil in patentiral je hitro odzivni USB-senzor dihanja za zdravljenje pljučnih in krvožilnih bolezni. V povezavi z računalniškim programom izum nadomešča fizioterapevta. “Program pacienta vodi skozi dihalne vaje”, pravi mlad razvojni inženir.Komercializacije se bo lotili skupaj s podjetjem Labena.
(Foto: Boštjan Tacol)
4. Genska diagnostika
Marko Bitenc. Med študijem na Nizozemskem se mu je porodila ideja, da bi z analizo DNK ocenjeval nagnjenost do določenih bolezni in nastalo je podjetje GenePlanet. Do zdaj je zasebni investitor Jože Kojc v podjetje vložil okoli pol milijona evrov, zdaj pa je podjetju uspelo najti nov, dodaten finačni kapital še v tujini.
(Foto: Boštjan Tacol)
5. Črni Peter matematika
Žiga Kotnik. Matematike ali zgodovine se je mogoče učiti s kartami prek za to posebej oblikovanih kart Črni Peter. Tovrstnega učenja sta se spomnili učiteljici Milena Ceglar in Danica Ilnikar, založba Math pa je njuno idejo spravila na trg. Razmišljajo, da bi te inovativne karte ponudili tudi na avstrijskem in nemškem trgu.
