Žurnal 24 Četrtek, 27. november 2014, 07:22

  • Čet 2 do 6 °C
  • Pet 5 do 10 °C
  • Sob 8 do 11 °C
več na vreme.net

Primer Boštjana Burgerja

0 komentarjev

Pirc Musarjeva ni odredila umika fotografij

Primer fotografa Boštjana Burgerja odmeva tudi v tujini oziroma na tujih spletnih straneh. Slovenska vlada je fotografu ukazala, naj odstrani 11 tisoč fotografij, piše na Petapixlu.

Tamara Barič / Ljubljana

 

Članek o Boštjanu Burgerju na petapixel.com (Foto: PetaPixel.com)

"Če vaše fotografije vključujejo obraze neznancev, se verjetno ne želite preseliti v Slovenijo. Fotografu Boštjanu Burgerju je vlada ukazala, naj odstrani skoraj 11 tisoč fotografij s svoje spletne strani in jih izbriše iz varnostnih kopij, ker z njimi krši zakon o varovanju zasebnosti," piše na spletni strani Petapixel.com.

O Burgerjevem primeru in njegovi strani www.burger.si pa se je v zadnjih dneh veliko pisalo tudi v slovenskih medijih. Trenutno je namreč pri informacijskem pooblaščencu v teku inšpekcijski postopek nad izvajanjem določb zakona o varstvu osebnih podatkov. Postopkov za zdaj ne komentirajo, informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pa nam je dejala, da ne vedo, kdaj bodo zaključili obravnavo zadeve.

Informacijski pooblaščenec mi ni odredil ali ukazal umakniti spletne strani. Dobil sem obvestilo o inšpekciji zaradi moje domnevne nezakonite objave fotografij. In ker so domnevno nezakonite (torej sporne), sem zadevo umaknil, dokler zadeva ne bo jasna.

Boštjan Burger
Pirc Musar: Fotografije je umaknil sam

Ob tem poudarja: "Informacijski pooblaščenec ni odredil ukrepov, s katerimi bi upravljavcu prej navedene spletne strani naložil umik fotografij. Fotograf je to storil sam, po lastni presoji. Prav tako upravljavec v postopku ni bil zaslišan. Informacijski pooblaščenec ga je samo povabil na razgovor, ker smo mu želeli pojasniti nekaj osnovnih stvari, ki se tičejo postopka. Ugotovili smo namreč, da mnogo postopkovnih stvari preprosto ne razume."

Burger, ki se že vrsto let ukvarja s prostorsko fotografijo, nam je na vprašanje, zakaj obrazov na fotografijah ni zabrisal, odgovoril, da bi to storil, če bi se nekdo počutil prizadetega. "Zakon, ki to ureja, je iz leta 2005, jaz pa moram zabrisati fotografije od samega začetka mojega dela. Če to storim, bo mogoče zakon čez nekaj let določil (ironično rečeno), da rdeča barva ni dovoljena in bom moral spet popravljati fotografije." Ob tem se sprašuje: "Zakaj bi jaz moral megliti obraze in ostale identifikacije, drugi mediji, na primer tiskani ali dokumentarni filmi oziroma dnevna poročila, pa ne?"

  •  

    Sporen Google Street View
    "V primeru nekaterih lokacijskih storitev (npr. Google Street View) je situacija relativno enostavna. Namen teh storitev prav gotovo ni prikaz oseb, vendar pa pri zajemu posnetkov včasih pride - kot neke vrste kolateralna škoda - tudi do zajema podatkov, ki jih moramo šteti za osebne podatke, kot so fotografije določljivih posameznikov ali registrske tablice. Glede na to, da namen omejenih storitev prav gotovo ni obdelava osebnih podatkov in da ne gre za poročanje s strani medijev, je treba poskrbeti, da se zagotovi varstvo osebnih podatkov, kar se lahko zagotovi z anonimizacijskimi metodami in tehnikami (npr. z zameglitvijo obrazov)," pravi informacijska pooblaščenka.

Zavajajoče navedbe glede objave fotografij

Navedbe nekaterih, da mediji ne bodo smeli več objavljati fotografij, na katerih bi se lahko prepoznale osebe, ki so se slučajne ujele v fotoaparat ali kamero, ne držijo.

"Elementi, s katerimi si lahko pomagamo pri postavljanju meje dopustnega, so, kdo izvaja fotografiranje, kje se odvija, kje se fotografije objavljajo in s kakšnimi nameni. Pomembno je tudi, koga se fotografira, npr. osebnosti iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost. Kar se tiče vprašanja o pravici medijev, da pri snemanju raznih dogodkov v posnetke 'ujamejo' tudi posamezne mimoidoče in takšne posnetke objavijo, pooblaščenec opozarja, da je poleg svobode izražanja in posredno medijskega poročanja treba upoštevati tudi druge človekove pravice in svoboščine," pravi Pirc Musarjeva. Dodaja, da se mora vsak posameznik zavedati, da so na javnih prireditvah običajno prisotni mediji, in dopustiti možnost, da bo fotografiran. Ob tem pa velja dodati, da posameznik vseeno ne sme biti osrednji motiv tovrstne fotografije.

Vsebine, ki bi vas morda zanimale

Komentarjev (0)

Za oddajo komentarja morate biti prijavljeni!

Morda vas še zanima