Te elite pri življenju ohranja sistem sam, nastrojen je namreč tako, da cilj vsakokratne oblasti ni skrb za blaginjo ljudi, pač pa skrb za ljudi iz njihovega kroga. Ta družbeno-politično-ekonomski ekosistem se regenerira – junak, ki bi mu odsekal glavo, pa se še ni našel.
Presek množic je praktično prazen
Beseda politik ima v Sloveniji ravno zaradi takega načina dela elit izjemno negativno konotacijo. Nabor kadrov se zato ne poveča niti v nasprotni smeri – da bi torej v politiko vstopali starejši, izkušenejši ljudje. Zakaj bi? Da si pred pokojem umažejo ime?
In tako ostane na voljo bazen tistih, ki imajo tako ali drugače umazane roke, so nesposobni ali le neusposobljeni, ne morejo najti službe drugje. Pri kadrovanju se torej ne išče ljudi, ki najbolj blestijo, pač pa kadre, ki imajo najmanj masla na glavi.
In od tod izvirajo težave, ki jih ima Miro Cerar s kadrovanjem. Evolucija ekosistema je poskrbela, da se je zapisal v genom naše države. Sposobnih in poštenih politikov pri nas praktično ni – so pošteni, so sposobni, presek množic pa je bolj ali manj prazen.
