Cena 95-oktanskega goriva je od leta 2007 do danes poskočila za več kot 30 odstotkov, kar se odraža tudi pri rasti prodaje avtoplina. Po ocenah Petrola, ki ima po Sloveniji 54 bencinskih servisov, ki ponujajo avtoplin, se vsako leto za predelavo vozila odloči štiri tisoč lastnikov vozil, prodaja pa se vsako leto podvoji.

40 odstotkov nižji strošek
Jurij Koprivnikar iz podjetja Plineks pojasnjuje, da je najbolj smiselna predelava na bencinskih agregatih: "V 99 odstotkih gre za predelavo bencinskih motorjev, večina posod za plin pa se vgradi na mesto, ki je predvideno za rezervno kolo. Pozitivna stran vgradnje je do 40 odstotkov manjši strošek vožnje, zato se investicija, ki stane  od 1.180 pa do 1.840 evrov, povrne že po 20 tisoč prevoženih kilometrih. Življenjska doba je 15 let za navadne sisteme, ki se vgrajujejo v manj zmogljiva vozila, pa do 25 let za profesionalne sisteme, ki imajo tudi daljšo garancijsko dobo, do sedem let."

Vsako leto na tehničnega
Zaradi popusta za ekovozila je cenejša registracija, zakoni v drugih državah pa določajo tudi popuste pri plačilu cestnine. Koprivnikar dodaja, da homologacijo uredi predelovalec, pomembno pa je tudi, da so novi sistemi hermetično zaprti in s tem omogočajo varno parkiranje v garažnih hišah. Ponudnikov predelav je pri nas veliko. Rok Černjavski, mehanik pri Avtotehni Vis, kjer ponujajo predelavo na plin, pravi, da je pomembno, da se pred investicijo pozanimamo pri podjetjih, ki ponujajo certifikat kakovosti.

•  

  30 odstotkov so manjše emisije škodljivih plinov v okolje, če avtomobil poganja plin in ne bencin.

"Kupci se morajo zavedati, da ima lahko predelava poleg vseh pozitivnih učinkov, kot sta manjša poraba in manjši izpusti, tudi stranske učinke. V nekem območju delovanja gre vedno za hkratno delovanje na bencin in plin. Če sinhronizacija ni stoodstotna, lahko avtomobil cuka," pojasnjuje Černjavski, ki potrjuje, da je strošek vožnje res nižji do 40 odstotkov. Strokovnjak med minuse predelave uvršča večjo možnost korozije na izpušnem sistemu, takšno vozilo pa zahteva vsakoleten obisk tehničnega pregleda. Stroški vzdrževanja so zato višji, saj je treba pogosteje menjavati filtre in dolivati olje, ki zagotavlja mazanje ventilov, v nasprotnem primeru se lahko motor okvari.

Metnabusi. Prvi vtisi zelo pozitivni
Javni prevoz. Pri Ljubljanskem potniškem prometu (LPP) od lanskega decembra uporabljajo avtobuse na plin metan, začetne izkušnje pa so zelo pozitivne. Prvi izračuni kažejo, da je poraba metana manjša od dizla, natančnih primerjalnih podatkov pa zaradi prekratkega obratovalnega časa in premalo prevoženih kilometrov vozil še ne morejo dati. Na LPP pravijo, da so metanbusi ekološko bolj sprejemljivi kot dizelski avtobusi, delovanje motorjev je tišje, prav tako ni možnosti razlitja goriva in posledično onasnaževanja vode.