Humanitarno društvo ADRA Slovenija je pred dobrim tednom pričelo z zbiranjem finančnih sredstev, s pomočjo katerih prostovoljki ADRA Slovenija v Grčiji oskrbujeta premražene ljudi v begunskih kampih. Akcija "Ogrejmo jih" se je začela na pobudo prostovoljca Jureta Poglajna.
Z zbiranjem denarnih sredstev so omogočili hitro in učinkovito pomoč tam, kjer je v danem trenutku najbolj potrebna. Vsa do sedaj zbrana sredstva, nakazana na bančni račun, so bila porabljena za nakup toplega termospodnjega perila. Spodnje perilo razdeljujejo v begunskem kampu Nea Kavala Polykastro. Kupljeno in naročeno perilo je izdelano v Grčiji. Na tak način upoštevajo načela humanitarnega dela, kupujejo lokalno in varujejo okolje.
Spodnje perilo ključno za preživetje
V kampu, ki leži na ravnini, ni zaščite, ki bi ljudi varovala pred hudim zimskim mrazom, zato je spodnje perilo bistveno za preživetje več kot tisoč ljudi, ki tam prebivajo v plastičnih zabojnikih. Nekateri so tam že od lanskega februarja. Zaradi vpliva slabega vremena na nastanitvene kapacitete in pomanjkanja praveinfrastrukture, so ljudje brez hladne in tople vode, pogosto tudi brez elektrike ter ogrevanja, poudarjajo v društvu ADRA.
Poleti je bilo na nezaščiteni ravnini peklensko vroče, imeli so težave s podganami in kačami, sedaj se soočajo s hudim mrazom.
Slovenki del skupine za hiter odziv
Prostovoljki društva ADRA sta del skupine za hiter odziv, katere glavni namen je izgradnja lokalne infrastrukture. Skupina ima dovoljenje grške vlade za prost vstop v nastanitvene kampe v času hude zime. Zagotavlja 24-urno podporo kot odgovor na potrebe, ki se tisti trenutek pojavijo. Odziva se na prošnje grške vlade, nevladnih organizacij, neodvisnih prostovoljcev in vojaških uslužbencev v kampu. Prav tako pa proaktivno obiskuje kampe in s tem poskrbi, da se potrebe tudi zadovoljijo.
Denarja za prevoz materialnih sredstev ni
V društvi ADRA zbirajo zgolj finančna sredstva, saj prevoza za materialne donacije nimajo. Poleg tega, poudarjajo, se s finančnimi sredstvi vzpodbuja že tako osiromašeno grško gospodarstvo, sredstva pa se lahko porabijo za stvari, ki se v tistem trenutku nujno potrebujejo.
"Posamezne akcije niso dovolj"
Maja Ahac, predsednica Humanitarnega društva ADRA Slovenija, je poudarila, da posamezne akcije humanitarnih organizacij niso dovolj. POzvala je odločevalce k rešitvam, ki bodo zagotovile sistemske rešitve in s tem dostojanstvo tistih, ki danes umirajo pred našimi očmi. "Prav tako pozivam, da dokler teh rešitev ni, podpremo akcije, kot je Ogrejmo jih, in na ta način pokažemo, da lahko tudi s tako majhnimi dejanji sporočimo najmanjšim in najbolj zavrženim, da niso pozabljeni," je dejala Maja Ahac.
Politika mora biti sposobna reševati politična vprašanja
Na novinarski konferenci društva je sodeloval tudi nekdanji predsednik republike Danilo Türk, čigar fundacija "Pustimo jim sanje" je tudi prispevala sredstva. Poudaril je, da se je društvo izkazalo s humanitarno iniciativo v pomoč beguncem tam, kjer je pomoč v tem trenutku najbolj potrebna. Posebej je poudaril pomoč Grčiji, ki je izpostavljena velikim bremenom begunske problematike. Obenem je poudaril, da mora politika razumeti, da humanitarna dejavnost en more biti nadomestilo za dobro politiko, ki je sposobna reševati politična vprašanja in s tem preprečevati humanitarne krize.
Opozoril je na današnji začetek konference o Siriji v Astani in pozval k podpori te konference za utrditev premirja ter vzpostavitev temeljnih pogojev za mir v Siriji. Mir, ki je edina pot za vračanje beguncev na njihove domove.
Podprl je sedanje prizadevanje Državnega zbora RS in njegovega predsednika Milana Brgleza, da bi poiskali skupen jezik za novelo Zakona o tujcih. Poudaril je, da moramo videti vse vidike problematike begunstva in množičnih migracij, vključno z varnostnimi, in najti primerne rešitve. Slovenija je, kot suverena država, sposobna oblikovati svoje zakone v okviru svoje ustave in mednarodnega prava. Pri tem so seveda potrebna posvetovanja, ki upoštevajo vse vidike te problematike in ne izključujejo nobenega argumenta.
dezurni@zurnal24.si
poudarjajo, se s finančnimi sredstvi vzpodbuja že tako osiromašeno grško gospodarstvo, Ja, grško gospodarstvo si bo z vašim denarjem verjetno res pomagalo. Da o EU bankah, ki so največje upnice Grčije, ne govorimo.