Slovenija
37 ogledov

"Prav je, da so ljudje pasji"

Protest v Mariboru mediaspeed
Intervju z Bojanom Muslijem: Naboj vedno bo in prav je, da so ljudje na neki način »pasji«, da gledajo pod prste.

Bodo volitve pomenile nov začetek za naše mesto, konec protestov in večje zadovoljstvo občanov?
Počakati moramo na razplet županskih volitev. Načeloma vse ankete kažejo, da se bo zgodila sprememba in tudi vzdušje v mestu je takšno. Menim, da način, kako se je mesto do zdaj vodilo. Nov župan ali županja bo prišel v nezavidljivo situacijo, saj so ljudje nekaj mesecev protestirali v pravem pomenu besede (torej bili so proti.). Zaznati je, da je pritisk vstaj popustil, kar je logično, saj so se določene stvari v mestu vendarle spremenile (župan je odstopil), nekoliko se je spremenila kultura politikov – poudarjam, nekoliko – in mislim, da bodo ljudje novoizvoljenega župana zelo spremljali pri tem, kaj počne. Vprašanje pa je, koliko bodo imeli ljudje realno predstavo, kaj lahko novi župan v sestavi sedanjega mestnega sveta naredi. Nekateri pričakujejo radikalne spremembe, drugim pa je jasno, da ima župan omejen manevrski prostor. Če se zgodi menjava oziroma presekanje s politično kontinuiteto, bo to simbolna gesta. Ne pričakujem pa v kratkem nekih novih protestov, ker se mi zdi, da so ljudje nekaj dosegli. Če bo župan kdo drug ali povezan s protestniško strujo, bo to dosežek tega gibanja.

Bi ljudje želeli in pričakujejo nestrankarskega župana?
Ljudje smo se navadili na to, da nam ekonomsko ne gre, da nam usiha socialna država. V naslednji fazi smo se navadili, da je vladanje povezano s korupcijo, klientelizmom, nepotizmom. Ampak ko je zadeva dosegla zadnji vidik dostojanstva, ki ga ljudje imajo, ko so izjave aktualnih politikov začele najedati razum, ko so laži postale v svoji obliki zelo vulgarne in neumne, so ljudje šli na ulice, ker je to presegalo vse meje. V veliki meri je seveda to povezano s strankami, ki so se popolnoma odtujile od ljudi.Pričakujem, da so ljudje v smislu tega silnega gneva, ki so ga dali iz sebe, v prvi fazi toliko minimalistični v pričakovanjih, da da bodo pozdravili že izboljšanje v komunikaciji, in sicer takšni, ki bi jim dala občutek, da imajo vsaj nekoga, ki jim poskuša prisluhniti.

Mariborčani doslej niso množično obiskovali volišč. Se bodo protesti, ki so aktivirali ljudi, odrazili tudi z večjo udeležbo na volitvah?
Upam, da bo na volitve šlo več ljudi. Protesti so tudi odraz tega, da smo 20 let igro prepuščali drugim in se vdajali pasivni vlogi. Upam, da bodo ljudje udeležbo na volitvah videli kot priložnost, da lahko o nekaterih stvareh resnično soodločajo. Pa čeprav posredno. To je prvi korak. Upam, da so vstaje v Mariboru in po vsej Sloveniji dosegle to, da se bo več ljudi zanimalo za politiko, ker je to vendarle naše skupno dobro.

Bodo ljudje novemu županu zaupali ali pričakujete nove proteste?
Nekoliko je odvisno od tega, kdo bo izvoljen. Glede na javnomnenjske raziskave ne pričakujem, da bi se nadaljevala politična linija z bivšim županom. Če se bo, pa bo to precejšnje presenečenje. Kampanja je v teku, postaja zelo groba in nizka. Pričakujem, da se bo zgodil rez politične kontinuitete. S tega vidika ni za pričakovati, da bi se protesti hitro ponovili. Če bi bila izvoljena linija, ki je povezana z mestnim svetom in bivšim županom, pa ne znam napovedati, kaj bi se zgodilo – lahko da bi se ljudje znova aktivirali. Vendar se mi to ne zdi realna možnost.
Naboj vedno bo in prav je, da so ljudje na neki način »pasji«, da gledajo pod prste, ampak se mi zdi, da se je vzporedno z vstajami dogajalo toliko stvari, da so ljudje poskušali preiti iz te logike, da je „gotof“, da so vsi gotovi, ter začeli razmišljati, kako naprej in kako najti rešitve za mesto, ki je v devastiranem stanju.

Bodo zdaj ljudje bolj »pasji«?
Mogoče je to lahko nauk za celotno slovensko politiko. Ne samo na način, da se z ljudmi ne gre šaliti, ker te lahko vržejo, ampak je rušilni val lahko mnogo radikalnješi, saj zamaje temelje celotne družbenopolitične strukture. Upam, da se bo politika naučila, da je v njenem interesu, da se ljudje zanimajo in da vse bolj vstopajo v politični prostor. Če ljudje čutijo, da jih nekdo posluša, je lažje živeti, kot pa če gledaš igro, v kateri ne sodeluješ, in si popolnoma odrezan od tega sveta.

Kakšna sta utrip mesta in situacija v Mariboru?
Zdaj nas čaka neko streznjenje, in tega se zelo dobro zavedamo. Določene stvari so se v mestu spremenile, ugotavljamo in iščemo nove vzorce, po katerih naj bi živeli, in strašljivo je, da spoznavamo, kje pravzaprav smo, kaj se je z našim mestom zgodilo. Vsi veliki projekti so mimo ali pa so se neslavno končali.

V Mariboru je kakovost življenja slaba, brezposelnost pa med najvišjimi v državi.
Znotraj vstaj so se vzpostavljali nekateri mehanizmi, ki so bili predhodno porušeni ali pa smo nanje pozabili. Vzniknila je solidarnost, ki temelji na prepoznavanju enakosti, in sicer enakosti v ogroženosti. Iz prepoznavanja skupne bitke raste tisto, kar mnoga leta precej usiha v naši družbi – zaupanje.

Iz bede, brezposelnosti, se je torej vzpostavila solidarnost in na tem lahko Mariborčani gradijo dalje?
To je bil nauk, ki ga bivši župan ni razumel in ga ne razumejo mestni svetniki. Kar smo kričali na vstajah, je zgolj ogledalo tega, kar ljudje sami že dolgo čutijo – da so sami gotovi. In edino, kar hočejo, je to, da jim nekdo prizna, da je tudi on gotov, da živi v mestu, ki je gotovo, in da tako več ne gre, ter da si nehamo lagati. Mogoče je in upam, da iz tega ustvarimo kaj novega.

Komentarjev 2
  • ennanova 13:22 16.marec 2013.

    Vstaja – od besed k dejanjemV ospredje sta stopili dve vprašanji: kakšne so alternative sedanjim praksam vladanja? In izvedbeno vprašanje, kako 'v zaostrenih razmerah' alternative uresničiti?http://za-misli.si/kolumne/bojan-radej/861-vstaja-od-besed-k-dejanjem

  • ennanova 10:21 16.marec 2013.

    Rok Kogej: Kritika keynesovske skromnostiTrenutna dvojna kriza svetovnega kapitalizma in evropskih integracij je spodbudila predloge za njeno razrešitev, ki prihajajo z obeh strani političnega spektra.http://za-misli.si/video-svet/predavanja/860-rok-kogej-kritika-keynesovske-skromnosti