A bojim se, da se na ta način danes žal ne da ničesar premakniti. To niso šestdeseta in rock'n'roll ni več "orožje, ki so ga ustvarili Rusi, da uniči ameriško mladino". Rock'n'roll je postal del problema, ne del rešitve. Večina hipijevskih in punkerskih upornikov iz šestdesetih in sedemdesetih let je danes kapitalistov, del esteblišmenta, ki so se mu nekoč (vsaj navidezno) upirali. To je realnost.
Navidezno resnično. Kaj pa virtualna realnost? Kdo so danes tisti uporniki, ki dejansko lahko nekaj dosežejo? Hekerja se velika korporacija dejansko boji, saj lahko napade nepričakovano in morda celo sesuje njen sistem – povzroči škodo. Kaj šele lahko stori cela armada hekerjev, ki se skrivajo za maskami in vztrajajo pri anonimnosti. To je virtualna realnost, ki je zelo resnična.
Da bodo Anonymous uničili Facebook, ki medtem pridno zbira in hrani osebne podatke vseh nas, je zelo malo verjetno – morda boste offline za nekaj minut. V nedeljo pa bomo že vsi pisali statuse v slogu: "No, pa se ni nič zgodilo. Bil je le lažni alarm za apokalipso Facebooka." A poskusiti ni greh, pravijo, in pomembno je, da so Anonymous na spletu postavili svoj virtualni šotor in da bodo vztrajali.
Vreme pri njih na srečo ni faktor.
