Med predlogi na spletnem mestu predlagam.vladi.si se je znašel tudi predlog za uvedba posebne rubrike na obvestilu o priporočeni pošiljki, ki bi vključevala podatek, kdo je pošiljatelj. "Da pošta ne posreduje tega osnovnega podatka, je omalovažujoče do prejemnika," meni predlagatelj.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, pojanjsujejo, da predlog ni primeren za realizacijo. "Sprejem in vročanje poštnih pošiljk urejata zakon o poštnih storitvah ter in na njegovi osnovi sprejeti podzakonski akti ter splošni pogoji poslovanja Pošte Slovenije," razlagajo pri ministrstvu.
Področje ureja zakon o poštnih storitvah
Zakona med drugim določa, za katere vrste pošiljk in v katerih primerih se naslovniku pusti obvestilo o prispeli pošiljki, in sicer tako, da pusti dostavljavec v hišnem predalčniku obvestilo, v katerem navede kraj prevzema in rok, ko se lahko prevzame poštna pošiljka. Enaka določba je zapisana tudi v splošnih pogojih izvajanja univerzalne poštne storitve pri Pošti Slovenija.
Vročanje v pravdnem postopku
Dodajajo, da poleg zakona o poštnih storitvah vročanje pisanj v postopkih državnih organov urejajo tudi drugi posebni zakoni. "Za pisma, ki se vročajo v pravdnem postopku, v upravnem postopku, v kazenskem postopku in v postopku vpisa v sodni register in postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, so roki, kraj in način vročitve teh pošiljk urejeni posebej oziroma drugače, prav tako pa je predpisana vsebina in oblika ovojnice, katere sestavni del je sporočilo o prispelem pismu," razlagajo pri ministrstvu. "Sestavni del teh obvestil so poleg običajnih informacij o vrsti, kraju in času prevzema pošiljke, tudi podatki o pošiljatelju, o številki spisa, naveden pa je tudi pravni pouk oziroma opozorilo o posledicah, če naslovnik pošiljke ne prevzem v predpisanem roku."
Dodatna razlika med pisanji oziroma pošiljkami, ki se vročajo po zakonu o poštnih storitvah (t. i. belo obvestilo Obrazec P-75), in pisanji, ki se vročajo po posebnih zakonih, je tudi ta, da lahko naslovnik v prvem primeru prevzem pošiljke zavrne, medtem ko v drugem primeru to ni možno.
Pa kaj bluzite zdaj greste to pisat ko so ti listki že zgodovina pošta jih več ne uporablja razen v redkih primerih če pa kje ni tako bo ta z marcem 2017 sigurno.
Kaj??? A zato ker v zakonu ni napisano, se tega ne da? Dej dej dej.... Že večkrat sem videla bel listek, kjer je poštar iz vljudnosti napisal ime pošiljatelja (ponavadi firmo). Pač ni obvezno, ampak če ni obvezno še ne… ...prikaži več pomeni da se tega ne da naredit. Pa kaj je s to državo? A vlada misli, da če nekaj ni obvezno, da pač se potem tega ne da naredit al kako? Bolano, gnilo, za bruhat...
To so samo za lase privlečeni izgovori od nesposobnih poštarskih delavcev in gnile vlade.