Zadnje analize o tem so stare 17 let, ministrstvo za zdravje pa je nedavno naročilo osvežitev smernic, tudi zaradi naraščanja primerov raka pljučne ovojnice.
Problem azbestnih materialov v stavbah vzgojno-izobraževalnih ustanov je velik, posebej pa se s tem nihče ne ukvarja, je izpostavila predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Metode Dodič Fikfak.
Zadnja analiza iz leta 1999
Kot največji problem v stavbah izobraževalnih ustanov izpostavlja vinil-azbestne ali vinaz ploščice, ki so jih sredi 80. let prejšnjega stoletja vgrajevali v vrtce in šole. Te ploščice pri obnovah odstranjujejo, odstranjevanje pa večinoma poteka "skrajno neprofesionalno", saj se ploščice lomijo, pri tem pa pride do sproščanja azbestnih vlaken, ki ostanejo v zraku nevidna in krožijo s prahom.
Vpliv se pokaže čez desetletja
Njihov vpliv na zdravje se pokaže čez več desetletij, temu pravimo, da gre za latentno dobo, zato ga laiki ne povezujejo neposredno z izpostavljenostjo v šolah, pojasnjuje strokovnjakinja.
Poleg teh so velik problem v stavbah tudi materiali z azbestom, za katere pristojni sploh ne vedo. Šolam zato Dodič Fikfakova svetuje, da usposobljenim pred obnovami naročijo pregled, kje vse bi lahko bili takšni materiali, saj je azbest lahko v podih, strehah, stenah, dimnikih, prezračevalnih ceveh, dušilcih, protipožarnih zavesah, v kuhinjah in kotlovnicah.
Premalo strokovnjakov
Protipožarne zavese iz čistega azbesta
Pri pripravi Nacionalnih smernic za azbest v letu 1999 so vprašanja naslovili na 451 osnovnih šol, 136 srednjih šol in dijaških domov ter 196 vrtcev. Ker je odgovorilo manj kot 30 odstotkov vrtcev in osnovnih šol, so vse preostale ravnatelje poklicali in jih povprašali o podatkih. Skupaj so imeli končni podatek za 54,8 odstotka osnovnih šol, pojasnjuje Dodič Fikfakova in izpostavlja, da so takrat nekateri ravnatelji striktno zavrnili vsako sodelovanja.
Analiza je takrat pokazala, da je bila večina na novo zgrajenih osnovnih šol, pri čemer je bil vrh novogradenj dosežen leta 1980, pokrit s cement-azbestno kritino, v povprečju pa so na šolo porabili 1700 kvadratnih metrov kritine. Pri obnovah šol, največ se jih je zgodilo v letu 1997, so še vedno porabili v povprečju za šolo 630 kvadratnih metrov cement-azbestne kritine, so pokazali takratni podatki.
Sredstev za nov projekt še ni
Med srednjimi šolami je odgovore posredovalo le 30 odstotkov šol, raziskovalci pa so ugotovili, da je nepoznavanje problematike in popolna nezainteresiranost ravnateljev velika.
"Po veliko letih prošenj nam je ministrstvo za zdravje šele pred dvema mesecema naročilo osvežitev nacionalnih smernic za azbest, v katerih bomo skušali izvedeti, koliko imamo še vgrajenega azbesta, kje je in kam ga odlagamo," je dejala Dodič Fikfakova. Trenutno je projekt v fazi načrtovanja, ni pa še znano, ali bodo sredstva za izvedbo tega projekta na razpolago. Projekt v fazi načrtovanja pripravljajo za šole in vrtce, pa tudi za stanovanjske stavbe.
Kot še pojasnjuje Dodič Fikfakova, je eden od razlogov, zakaj se je ministrstvo za zdravje odločilo, da smernice obnovi, tudi ta, da število primerov raka pljučne ovojnice, ki je posledica izpostavljenosti azbestu, v Sloveniji še vedno narašča, čeprav je bil pred dvema letoma vtis, da se je naraščanje bolezni ustalilo.
Same brezvezne statistike, a nihče nič ne ukrene. Strašijo ljudi z rakom in azbestozo, a niso v stanju najti prebite pare za sanacijo problema.