Ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji Komisija za preprečevanje korupcije opozarja na ta problem, ki je posledica širših družbenih anomalij. Komisija poudarja, da morajo za nastanek korupcije biti ustvarjeni sistemski pogoji, ki jo omogočajo.

"Dejstvo je, da korupcija v Sloveniji predstavlja resen problem, ni produkt domišljije komisije ali javnomnenjskih anket nezadovoljnega ljudstva. Je realnost tranzicije in sistematičnega podcenjevanja pomena pravne države. Posledica tega je šibkost imunskega sistema države (nadzornih, regulatornih in pravosodnih institucij), ki ni bil vzpostavljen v meri, ki jo terja tržni ekonomski model," pravi Goran Klemenčič. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da del politike, mnenjskih voditeljev in celo institucij tišči glavo v pesek glede globine tega problema in ne prevzema odgovornosti za njegovo omejevanje, ali pa ponuja poenostavljene rešitve.

Vzroke je treba odpravljati

Ob tem komisija opozarja, da "je prelaganje odgovornosti za rešitev sedanjega stanja zgolj na klasične organe odkrivanja, pregona in sojenja (pri čemer je dejstvo, da tudi ti ne delujejo optimalno) iluzorno, saj zanika stroko in dognanja zadnjih desetletji, ki jih zaobjema Konvencija Združenih narodov proti korupciji. Treba je odpravljati vzroke korupcije."

Izpostavljajo, da je nujna sprememba mentalitete, manj lažne solidarnosti s prikrivanjem napak v javnem sektorju ter zavedanje, da je za omejevanje korupcije odgovoren vsak posamezni javni uslužbenec. "Vrednote, ki jih iščemo in želimo, so odgovornost, enakopravnost, vestnost, vladavina prava, spoštovanje ... z eno besedo integriteta. Osebna in poklicna," sporočajo.

Evropska Komisija je v letošnjem letu prvič objavila oceno, da korupcija EU stane preko 120 milijard evrov letno, in priznala, da je sedanja finančna kriza tudi posledica neobvladovanja korupcijskih tveganj. S prihodnjim letom postaja omejevanje korupcije prvič tudi ena od prioritet EU.

Posledic ni

Društvo Integriteta – Transparency International poziva državljane, da se aktivno pridružijo zahtevam po večji transparentnosti delovanja države. Vladne institucije in politike so pozvali, naj resno prevzamejo odgovornost za zmanjšanje posledic korupcije v državi.

"Posledic za koruptivna in neetična dejanja ni. Opažam, da se politikom in mimo pravil nameščenim strokovnjakom, ki zlorabljajo podeljeno moč za zasebno korist, na sodišču krivda pogosto tudi zaradi političnih pritiskov na neodvisne institucije nikoli ne dokaže. Ko bomo za zapahe za 10 let končno spravili vsaj enega skorumpiranega politika, javnega uslužbenca, funkcionarja, zdravnika ali poslovneža, sem prepričana, da bomo lahko spet začeli verjeti v sistem. Kvazielitam dopuščamo prevelik vpliv. Tisti, ki imajo moč, so med seboj zelo povezani in sistem se težko spremeni, če ima na oblikovanje zakonodaje in izvedbo v praksi vpliv peščica ljudi," je povedala predsednica Društva Integriteta Simona Habič.

Med področji, na katerih bi država morala narediti red, v društvu izpostavljajo financiranje političnih strank, dostopnost do informacij javnega značaja, neodvisnost nekaterih institucij in medijev, delovanje pravosodja in transparentnost javnih naročil.