Nagrobne sveče. "Samo mi in Poljaki dopuščamo, da se ti odpadki sploh lahko prinašajo na pokopališča," opozarja Marinka Vovk z Okoljsko-raziskovalnega zavoda. Slovenci smo s 4.500 tonami embalaže nagrobnih sveč na leto namreč v svetovnem vrhu. "Seveda imajo tudi drugod manjše variante sveč, ampak izključno iz polipropilena. Pri nas pa je 90 odstotkov sveč iz PVC-materiala, ki je škodljiv, in v tem je problem," pojasnjuje.
Prvi s predelovalnico sveč
"Od letos velja uredba, po kateri se vse sveče reciklirajo. Čeprav ima sveča še vedno neekološki prizvok, ker je iz predelanega PVC-materiala, se reciklira v prvotno stanje in ni več tako škodljiva okolju, kot velja prepričanje," pravi svečar Peter Igor.
"Predvidevamo, da bomo ob 1. novembru predelali tretjino celoletne prodaje sveč na trgu," pove lastnik prve predelovalnice sveč na svetu Srečo Korbar iz Plastkoma. Kljub temu pa lahko s to tehnologijo omogočimo le predelavo 75,4 odstotka sestavnih materialov odpadnih nagrobnih sveč, razloži Mateja Mikenc, direktorica Interseroha, ki koordinira zbiranje in prevoz odpadnih nagrobnih sveč.
Problem s sortiranjem
"Približno 16 odstotkov celotne mase prevzetih odpadnih nagrobnih sveč ni predelanih, nekaj zaradi manjšega deleža materialov, ki jih ni mogoče predelati, večina pa zaradi nečistoč," pojasni Mikenčeva. Po njenem mnenju je poleg izpopolnjevanja tehnologije rešitev za višjo stopnjo reciklaže odgovorno vedenje vseh uporabnikov. Vovkova pa meni, da bi morali "omogočiti več zabojnikov za sveče in vse razpoložljive zmogljivosti za mešane odpadke odstraniti", saj se veliko sveč še vedno znajde med mešanimi odpadki.
Alternative ljudje ne poznajo
Sveče. Z ohišjem iz stekla ali kovine in z menjavo vložkov so okolju prijaznejše.
Naravi prijazno. "Osnovno načelo je, da mora imeti sveča ohišje iz trajnostnega materiala: iz stekla, porcelana, kombinacije kovin ali drugega materiala. Ohišje se ne menja, menjajo se vložki," vsem, ki ne želite dodatno obremenjevati okolja, svetuje Marinka Vovk iz Okoljsko-raziskovalnega zavoda. Glede na raziskave, ki so jih opravili, bi ljudje takšne sveče sicer kupili, a "jih ni na policah, ponujajo se ogromne količine navadnih sveč, in to je problem".
Okolju prijaznejše so, kot pravi, tudi solarne sveče, ki se polnijo na sončno energijo. Svečar Peter Igor iz podjetja Sveča je prepričan, da te ne morejo izpodriniti navadne sveče, kot jih ni izpodrinila elektronska, “saj so in bodo ljudje še vedno pripravljeni nekaj nesti na pokopališče, navadna sveča ima še vedno nek svoj pomen”.
Spomin na mrtve ali razkazovanje?
Matic Munc, psiholog
"Videti je, da tako drugim, recimo sosedom, kažemo, koliko žrtvujemo za svoje umrle, in nekako peremo lastno vest, če nismo zanje, ko so bili še živi, naredili dovolj. Imamo tudi precej velike in razkošne nagrobne spomenike, kar je podobno, ter ogromne cvetlične aranžmaje."
Nevenka Podgornik, antropologinja
"Neizmerna potreba po moči, nadvladi in prestižu se odraža tudi na slovenskih pokopališčih. Zato ljudje praviloma potrošijo več, kar opravičujejo s prepričanjem, da to počnejo v znak spoštovanja in hvaležnosti."
Roman Vodeb, psihoanalitik
"Žalovalec se dobro oziroma bolje počuti, če kupi rože ali prižge svečo. Umrli v resnici nima nobene zveze z rožami, svečami ali s katerimkoli ritualom žalovanja. Te so si izmislili živeči svojci, da so že nekoč lažje pokurili prihranjeno energijo, da so lažje prenesli izgubo ljubljene osebe."
