Žurnal24

Praznik pomladi

desk@zurnal24.si (Andraž Sodja) — Thu, 11 Mar 2010 21:50:34 +0100

Zvečer so na predvečer gregorjevega, praznika pomladi, po potokih in bajerjih v Kamni Gorici, Kropi, Tržiču in Železnikih zaplule tradicionalne barčice oziroma gregorčki.

Kot so povedali organizatorji v Kropi, gre za posebnost teh krajev oziroma starodavno tradicijo preganjanja zime obrtniških krajev.

Po podatkih organizatorjev je lani v Kropi sodelovalo 120 barčic, letos pa je bilo prijavljenih 87, vendar se nekateri niso prijavili oziroma so prijavo zamudili, tako da je po kroparskem bajerju zaplulo okoli sto barčic.

Zvezda v likvidacijo

desk@zurnal24.si (Iztok Golob) — Thu, 11 Mar 2010 06:40:00 +0100

V ponedeljek bo skupščina kranjske Zvezde, na kateri bo večinski lastnik predlagal likvidacijo družbe. Čeprav naj bi postopek zaposlenim zagotavljal poplačilo zaostalih obveznosti, so nekateri do predloga zadržani, prav tako do poskusov vsaj delnega ohranjanja dejavnosti.

Zaposleni nezaupljivi
Zaposleni si bolj kot odhoda z denarjem v roki želijo dela, zaradi izgube zaupanja pa se bojijo, da gre nov manever, s katerim želi lastnik pridobiti na času.

Likvidacija ali stečaj
Podjetje. Lastnik predlaga likvidacijo, kadar so terjatve manjše od vrednosti podjetja in jih je moč poplačati. V nasprotnem primeru lahko upniki predlagajo stečaj.

Spomnili so, da jim lastnik dolguje del januarske plače, februarsko ter lanski regres, ob likvidaciji pa tudi odpravnino. Njihove terjatve so v primerjavi z nekaterimi drugimi zanemarljive, zato se sprašujejo, od kod lastniku denar.

Hkrati poskusi oživljanja
Medtem si poslovodstvo podjetja prizadeva, da bi vsaj del dejavnosti Zvezde ohranilo. V ta namen je že ustanovilo hčerinsko podjetje Zvezda SPT in za pet let sklenilo pogodbo s Konusom. Pogodba za potrebe avtomobilske industrije zagotavlja okrog 20 delovnih mest. Nevena Tea Gorjup, predsednica upravnega odbora, meni, da bi jih lahko vsaj še deset. “Manj naročil od zdajšnjega obsega zagotovo ne bo,” je dejala, veliko pa si obeta od obiska še enega potencialnega partnerja v drugi polovici meseca.

Ob uvedbi likvidacijskega postopka bi bila Gorjupova likvidacijski upravitelj. “Nič nimam proti likvidaciji,” je presenetila, meneč, da bi lahko potencialno perspektivno jedro Zvezde SPT ohranili tudi ob prodaji in novem lastniku. Pa je likvidacija realna? “Dokončno stališče bom lahko dala ob prijavi vseh terjatev, ko bom imela realno primerjavo s premoženjem,” je sklenila.

Vuč v vodo na gregorjevo

desk@zurnal24.si (I. G.) — Thu, 11 Mar 2010 06:30:00 +0100

Na parkirišču pri Bpt bodo danes ob 17.30 tradicionalno zažareli gregorčki. Tržičani bodo z njimi obujali večstoletni čevljarski običaj, ki je prerasel v etnografsko znamenitost in spada med najlepše dogodke v koledarskem letu. Gregorčki so hišice z lučko, ki naznanja težko pričakovano pomlad, simbolizira daljšanje dneva in konec dela pri pomanjkljivi svetlobi petrolejk. Tradicijo nadaljuje turistično društvo s podporo občine in pomočjo tržiških otrok.

Razvrstitev gregorčkov in razglasitev najlepših bosta pospremila kulturni program in nagradno žrebanje, vrhunec pa bo spuščanje gregorčkov po industrijskem kanalu. Doživetje bodo zaokrožile kres in nepogrešljive bakle.

Sodbi za eksplozijo

desk@zurnal24.si (Ba. B. / A. Z. ) — Wed, 10 Mar 2010 14:52:21 +0100

Na kranjskem sodišču so danes izrekli sodbi za oktobrsko eksplozijo pred kranjskim Million Clubom, v kateri se je poškodovalo osem ljudi, nastalo pa je tudi za vsaj 25 tisoč evrov škode.

Sodišče je Damirju Muzaferoviću prisodilo štiri leta in devet mesecev zapora, Dževadu Veliču pa triletno zaporno kazen. Oba sta kriva povzročitve splošne nevarnosti, medtem ko tožilstvo poskusov uboja ni uspelo dokazati.

Sodba še ni pravnomočna, oba napadalca pa do pravnomočnosti ostajata v priporu, kjer sta tudi dočakala konec sojenja.

Vse zaradi dekleta
Spomnimo: oktobra lani je pred kranjskim klubom Million Club prišlo do eksplozije. Po naših neuradnih informacijah naj bi skupina bombašev z danes obsojenim Damirjem Muzaferovićem na čelu želela ustrahovati dekle Dejana Savića in samega Savića, ki mu na kranjskem sodišču sodijo za majski bombni napad na kranjsko policijsko upravo.

S tem naj bi ga prisilili, da v celoti prevzame krivdo za napad na policijsko upravo.

Odškodninske tožbe zoper državo
Osem oškodovancev po eksploziji je medtem 15. februarja vložilo odškodninske tožbe zoper državo. Država naj bi bila po besedah njihovega zastopnika, koprskega odvetnika Francija Matoza, odgovorna za njihove poškodbe, ker ni gospodarno ravnala z nevarnim orožjem.

Kot je znano, so bombaši, ki so jih sicer po napadu ujeli v Metliki, odvrgli bombo M75, ki je bila ukradena iz skladišča orožja obrambnega ministrstva pri Pivki.

Fasada jim gre v nos

desk@zurnal24.si (Iztok Golob) — Wed, 10 Mar 2010 06:30:00 +0100

Kulturni spomenik

Korten. Obloga iz kortena je jugoslovanska posebnost. Zunanjost zaščitene stavbe narekuje Zavod za varstvo kulturne dediščine. Vodja območne enote Miloš Ekar je spomnil, da gre za stavbo ahitekta Edvarda Ravnikarja, na kateri je bil za oblogo prvič v nekdanji Jugoslaviji uporabljen korten, zaradi česar jo je komisija za arhitekturo 20. stoletja uvrstila na seznam spomeniško zaščitenih stavb kot kulturni spomenik.

“Namestitev stare fasade na Globus je popolni idiotizem,” je na spletni strani Mestne občine Kranj (MOK) zapisal obiskovalec vse bolj obiskanega portala KrPovej. V dneh, ko nekdanja veleblagovnica dobiva bodočo zunanjo podobo, je med mimoidočimi podobnih kritik na račun zunanjosti objekta še precej.

Kulturna dediščina
Avtor kritike na KrPovej se zaveda, da je objekt zaščiten, vendar po njegovem neupravičeno. Deli mnenje tistih, ki menijo, da bi morali njegovo zunanjost temeljito spremeniti. “Nova ideja je bila neprimerno boljša in bolj estetska, to bo pa spet ena velika groza,” je med drugim še zapisal.

Dovolili spremembe
“Osnovno merilo zaščite kulturnih spomenikov je ohranjanje njihove materialne substance v čim večji meri,” je poučen vodja območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Miloš Ekar, hkrati pa je opozoril, da je zavod v določene spremembe vseeno privolil. “Podoba stavbe se z ukinitvijo dovozne klančine na zadnjem delu stavbe in z uvedbo večjih steklenih površin ter z novim prizidkom za vhod v bodočo knjižnico gotovo spreminja, in to na bolje,” je menil.

Sporne plošče

Osnovno merilo zaščite kulturnih spomenikov je ohranjanje njihove materialne substance, in sicer v čim večji meri.

Miloš Ekar, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Sicer pa je Ekar opozoril na kulturnovarstvene pogoje za obnovo, v katerih piše, da je dotrajane plošče možno tudi zamenjati, ne zgolj obnoviti. “V tem primeru se je investitor odločil za cenejšo možnost, za uporabo obstoječih plošč, ki jih je le očistil, zato imajo zdaj svetlorjavo rjasto barvo,” je pojasnil. Pričakuje tudi, da se bo v enem letu pojavila temnorjava patina.

Ceneje in hitreje
Podobno pravi tudi podžupan MOK Igor Velov. “Pri dogovarjanju o podobi fasade smo privolili v obnovo plošč,” je potrdil. Pojasnil je, da je bila ta rešitev občutno cenejša in hitrejša. Prodajalec knjižnice naj bi občini zagotovil, da bodo obnovljene plošče na zraku čez določen čas dobile svoj običajni  videz.

Nova steza končana do maja

desk@zurnal24.si (Renata Škrjanc) — Wed, 10 Mar 2010 06:10:00 +0100

Gradnja nove vzletno-pristajalne steze na letališču se te dni nadaljuje; dela naj bi končali v dobrem mesecu in pol, prva letala pa naj bi po njej zapeljala 1. maja.

Gradbena dela so se sicer začela decembra, vendar so jih morali zaradi deževja in snega že po nekaj dneh ustaviti. Prestavitev letališke steze, ki bo po novem asfaltirana, bo stala 1,8 milijona evrov, s 1.130 metri pa bo nekoliko krajša in s širino 23 metrov ožja od dozdajšnje. Uredili bodo tudi 600 metrov travnate steze za jadralna letala.

“Predvidoma do konca aprila na letališču ne bo letenja. Sezono bomo, računam, odprli 1. maja, ko bo asfaltirana steza nared, travnata pa zaradi zatravitve še vsaj eno leto ne bo uporabna,” je za Žurnal24 včeraj povedal Pavel Škofic, direktor Alpskega letalskega centra (ALC) Lesce.

Okolju prijazna tehnologija
“Na asfaltirani stezi bodo lahko pristajala sodobnejša in tišja letala, kar pomeni, da bo zato manj hrupa. Tudi z družino Vovk se dogovarjamo o režimu letenja, dokler se ne preseli drugam, kar naj bi bilo predvidoma do aprila 2011,” je pojasnil prvi mož leškega letališča.

ALC Lesce je lansko leto končal s 40 tisoč evri izgube, za boljše poslovanje pa so pripravili projekt razvoja letališča, ki naj bi v prihodnosti postal razvojno središče okolju prijaznih tehnologij – sončnih elektrarn, električnih letal, toplotnih črpalk – ter tehniško središče za šolarje in mladino, ki jih zanima razvoj tehnike.

“Center bi gradili z javno-zasebnim partnerstvom, s tem projektom pa bi spodbudili razvoj turizma, rešili ALC in okoliškim prebivalcem ponudili nova delovna mesta,” je dejal Škofic, ki stavi na domače znanje in okolju prijazne tehnologije, pričakuje pa, da bo tudi novi projekt naletel na buren odziv civilnih iniciativ.

Namesto globe ovadba

desk@zurnal24.si (Andraž Sodja) — Tue, 09 Mar 2010 07:05:00 +0100

“Občinski redar je ob napadu utrpel lažje telesne poškodbe in je do nadaljnjega na bolniškem dopustu,” pravi vodja blejskega redarstva Boris Sodja. V nedeljo popoldne je namreč 48-letni Jeseničan pri Trgovsko-poslovnem centru Bled od občinskega redarja zahteval umik izdanega obvestila o prekršku zaradi napačnega parkiranja.

Redarja je najprej žalil, nato pa s pestjo udaril v obraz. Napadeni je obvestil policijo, vendar se kršitelj ob njihovem prihodu ni umiril, ni se želel identificirati in je poskušal udariti tudi policista, ki pa ga je obvladal in vklenil. Policisti so kršitelja, ki je bil pri tem lažje poškodovan, pridržali in kazensko ovadili.

Redarji kot policisti
Sodja pojasnjuje, da je napadalec pred tem dobil obvestilo o prekršku zaradi nepravilno parkiranega vozila na pločniku. Pol ure pred tem dogodkom se je oglasil pri vodji v pisarni in zahteval pojasnilo kazni, imel pa je močan zadah po alkoholu.

“V zadnjih desetih letih smo imeli štiri napade na občinske redarje. Vsi postopki pa so se že končali na pristojnem sodišču z različnimi kaznimi in pogojnimi obsodbami. Na splošno je odnos občanov in gostov do občinskih redarjev korekten, saj v njih vidijo tudi ljudi, ki skrbijo za njihovo varnost, in so predvsem vir informacij v kraju,” razlaga Boris Sodja in dodaja da se stanje izboljšuje, predvsem zato, ker se občinski redarji usposabljajo za opravljanje svojega dela na policijski akademiji v Tacnu.

Prodaja po domače?

desk@zurnal24.si (Renata Škrjanc) — Tue, 09 Mar 2010 06:30:00 +0100

51 odstotni delež Sklada za razvoj TNP je v lasti države, 25-odstotni v lasti občin Kranjska Gora, Jesenice, Bled, Gorje, Bohinj in Bovec, 24-odstotni pa v lasti malih delničarjev.

“Bojim se, da so bili bohinjski hoteli in zemljišča v preteklosti nezakonito prodani podjetjem, ki so v lasti Zmaga Pačnika. S prodajo niti občine niti drugi delničarji nismo bili seznanjeni,” je v svojem pismu gospodarskemu ministru Mateju Lahovniku med drugim zapisal bohinjski župan Franc Kramar.

Kot je včeraj povedal za Žurnal24, se je za pismo odločil zaradi večletnega propadanja bohinjskih hotelov in dejstva, da se do zdaj kljub večkratnim pozivom pristojnih institucij, naj preverijo namere lastnikov hotelov, ni nič premaknilo.

“V zadnjem času se vse bolj pojavljajo vprašanja, povezana z lastništvom Sklada za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka. Ker so podjetja, ki so v lasti Zmaga Pačnika, pridobila lastništvo bohinjskih hotelov, se mi zastavlja vprašanje, kako je lahko Pačnik pridobil 20-odstotni delež omenjene družbe, saj ob otvoritveni bilanci ni nastopal kot delničar,” je poudaril Kramar.

Poslansko vprašanje
Od ministra Lahovnika pričakuje, da bo preveril, kako je prišlo do prodaje deležev družbe. “Ker gre za deset tisoč delničarjev, ki so vanjo vložili svoje certifikate, želim izvedeti, kam je to premoženje izginilo,” je pojasnil Kramar, poslanec Anton Urh pa bo o tej zadevi zastavil poslansko vprašanje.

Jože Resman, prokurist Šport hotela Pokljuka, včeraj za županovo pismo še ni vedel in ga zato ni mogel komentirati. Dejal pa je, da se ne boji, da bi pri prodaji hotelov in pri poslovanju družbe odkrili nepravilnosti.

“Kapitalska vrednost sklada se zaradi tega ni zmanjšala in tudi naši mali delničarji niso bili prikrajšani. Res pa je, da smo kupnino od prodaje vložili v Vogel, v novo gondolo, in tako skladov lastniški delež povečali na 15 odstotkov,” je še pojasnil Resman.

"Za bombaša ni olajšav"

desk@zurnal24.si (Anja Zupanc, Gordana Stojiljković) — Mon, 08 Mar 2010 15:38:07 +0100

V sredo popoldne bo znano, ali bo kranjska sodnica sledila zahtevi tožilstva, naj Damirja Muzaferovića kaznuje s 13 leti in pol zapora, njegovega domnevnega pajdaša Dževada Velića pa s 14 leti in pol. “Olajševalnih okoliščin ni. Velić in Muzaferović sta se dogovorila, da pred diskoteko Million Club vržeta bombo. Naklepno sta poskušala ubiti tri Muzaferovićeve znance, s katerimi sta se sprla,” tožilka Polona Košnjek utemeljuje zahtevane kazni za 27-letnega Postojnčana Velića in 21-letnega Kranjčana Muzaferovića.

Brez sodnice in tožilke
Muzaferovića in Velića so izdale priče, posnetki nadzornih kamer in biološke sledi na ostankih bombe.

Preiskava. Na pravosodnem ministrstvu se pripravlja nov zakon o kazenskem postopku, ki bo verjetno odpravil sodno preiskavo in preiskovalnega sodnika. Preiskovalni postopek bi vodil tožilec. Sodišče bi opravljalo funkcijo varuha človekovih pravic. “Ukinitev preiskovalnega sodnika ni rešitev, treba je postaviti merila, kdaj mora tožilec oziroma sodnik oditi na kraj kaznivega dejanja, denimo če gre za hujše kršitve, za večjo odmevnost v medijih,” pravi Marko Pogorevc. Ljubo Bavcon, profesor na ljubljanski pravni fakulteti, pa meni, da “se kazenski postopek ne sme začeti in končati na policijski postaji in mora sodišče neodvisno presoditi, kako so bili pridobljeni dokazi”.

Tožilstvo je zato trdno prepričano, da je policija zbrala dovolj dokazov in je obema nedvomno dokazana krivda za bombno eksplozijo, ki je konec oktobra lani poškodovala devet obiskovalcev kranjskega nočnega lokala, čeprav si prizorišča treh poskusov uboja, povzročitve splošne nevarnosti in prepovedanega mesta za uporabo eksploziva in orožja takoj po napadu nista ogledali niti dežurna preiskovalna sodnica niti tožilka. “Ogled kraja eksplozije ni bil opravljen, ker je policija tožilko obvestila, da je preiskovalna sodnica ogled prepustila policiji,” pojasnjuje vodja kranjskih tožilcev Irena Kuzma. V policijskih krogih zagotavljajo, da imajo policisti potrebno znanje, da sami vodijo predkazenski postopek. “A ko zadevo prevzame tožilec ali preiskovalni sodnik, ima to drugačno procesno vrednost na sodišču,” pravi nekdanji šef policije Marko Pogorevc. Kranjska tožilka pa si kraja, kjer so policisti pridobivali dokaze, ni ogledala brez preiskovalnega sodnika, saj po besedah Kuzmove “njihova prisotnost v takih primerih nima nobene procesne vrednosti”.

Pri sodnici obe dežurni
“Če se zgodi kaznivo dejanje, je nujno, da si kraj zločina ogledajo ljudje, ki bodo nadaljevali kazenski pregon. Ogled je namenjen temu, da sodnik odreja, kaj je treba zavarovati, in tožilec vidi, na podlagi česa bo lahko sprožil pregon storilca,” pravi vir blizu pravosodju.

Ogled nima odločilnega pomena. Če je treba kaj dokazovati, se lahko naknadno opravi rekonstrukcija dogodka.

Ljubo Bavcon, kazenski pravnik

Dobra dva tedna po bombnem napadu v Kranju je preiskovalna sodnica denimo prevzela zbiranje dokazov o krivcu za eksplozijo na domu sodnice Katarine Turk Lukan v Radovljici. “Temu ogledu pa je prisostvovala tudi tožilka, ki so jo o eksploziji obvestili policisti,” dodajajo na tožilstvu. S kranjskega sodišča pojasnil, na čem je temeljila odločitev, da si preiskovalna sodnica ni ogledala prizorišča treh kaznivih dejanj, ki jih je nekaj dni pozneje na drugem kraju proučevala s policisti in tožilko, nismo prejeli.

S prodajo tovarne motornih čolnov nad dolgove

desk@zurnal24.si (Renata Škrjanc) — Mon, 08 Mar 2010 07:47:00 +0100

V Elan skupini bodo v kratkem podali odškodninske tožbe proti nekdanjemu predsedniku uprave Ivanu Štrlekarju in nekdanjemu prokuristu Jožetu Kralju.

Stojan Nikolić, predsednik nadzornega sveta (NS), je povedal, da bodo tožbe vložili zaradi spornih svetovalnih in odvetniških pogodb. "Upam, da bodo vložene čim prej. Glede ovadb, ki so ju nedavno podali kranjski kriminalisti, pa menim, da izboljšujeta možnosti, da z odškodninskimi tožbami kaj dosežemo. Po ugotovitvah kriminalistov namreč obstaja utemeljen sum, da je bil zaradi škodljivih pogodb Skimar oškodovan za dobrih 320 tisoč evrov," je poudaril prvi nadzornik.

Tovarna čolnov naprodaj
V Elan skupini so za podjetje Elan PBO Obrovac na Hrvaškem, ki izdeluje motorne čolne, prejeli tri resne ponudbe. Imen ponudnikov Nikolić ni želel razkriti, dejal pa je, da se za nakup zanimajo domači in tuji kupci. Najresnejša je po njegovih besedah ponudba slovenskega proizvajalca, ki se že ukvarja z izdelavo plovil.

"Njegova ponudba je bila tako po plačilnih pogojih kot po resnosti poslovnega načrta najboljša," je pojasnil Nikolić. Prodaja omenjenega podjetja za Elan skupino pomeni, da ne bo imela izgube 1,8 milijona evrov, kolikor so jo letos načrtovali v hrvaškem hčerinskem podjetju, s kupnino pa bodo lahko poplačali del bančnega dolga. Elan skupina ga ima ta čas za 27 milijonov evrov. "Tako bomo z bankami še lažje dosegli dogovor o refinanciranju za v prihodnje," je dejal Nikolić.

Zamuda in poračuni navzgor

desk@zurnal24.si (Iztok Golob) — Mon, 08 Mar 2010 07:40:52 +0100

Vrtec Škofja Loka še vedno ni prejel vseh odločb za znižano plačilo. Glede števila se z občino razhajajo. Opažajo tudi precejšen preskok staršev v višji plačilni razred.

Spomnimo, loška občinska uprava je imela zadnji teden februarja še več kot polovico neizdanih odločb, čeprav je bil rok konec januarja. Direktor Jernej Prevc je v petek priznal, da vseh vlog za znižano plačilo še niso obdelali, se pa z ravnateljico Vrtca Škofja Loka Janjo Bogataj krepko razhajajo glede obsega.

Neprijeten proračun
Odločbe. Devetnajstega februarja je bilo neizdanih 432 odločb, v vrtcih so jih v petek pričakovali še 216, občinska uprava pa pravi, da jih mora izdati še okrog 30.

Koliko odločb manjka
Bogatajeva je v petek dejala, da pričakuje še več kot 200 odločb, Prevc pa je to zanikal. "To gotovo ni res," je komentiral navedbo in zatrdil, da so do srede tedna večino odločb uredili, da pa za nekaj deset vlog še čakajo na podatke Davčne uprave RS.

Precej jih je šlo v prvi razred
Zaradi zamude z odločbami imajo loški vrtci dodatno delo, saj morajo pri nekaterih starši še vedno zaračunavati pavšale, pri nekaterih pa že poračune. Ti vseh ne bodo razveselili. "Precej poračunov gre navzgor," je ugotovila Bogatajeva in pojasnila, da je veliko staršev preskočilo v višji razred. Vprašanja, ali je morda z izračuni kaj narobe, ni želela komentirati. "Ne vem. Vlog ne vidim," je dejala in poudarila, da se z njimi ukvarjajo občinske strokovne službe.

Kaj pravi občina?
"Težko pojasnim, odločbe se rešujejo v skladu s prihodki staršev," je na vprašanje dejal Prevc.

Korupcije ni bilo

desk@zurnal24.si (Renata Škrjanc) — Mon, 08 Mar 2010 07:20:00 +0100

Zgornje Gorje. “Na zadnji seji občinskega sveta sem želela razložiti tri dokončna poročila nadzornega odbora (NO), a me je župan brez pojasnila zavrnil,” je za Žurnal24 dejala Milena Šimnic, predsednica NO Občine Gorje. Poudarila je, da župan Peter Torkar onemogoča delo NO in s tem tudi obveščenost občinskih svetnikov. “Očita nam nekorektno, politično naravnano in nestrokovno delo. Zaradi mojega poziva, naj predstavi sporno poročilo o gorjanski razsvetljavi, pa je NO dobil nezaupnico,” je povedala Šimničeva. NO je z domnevnimi nepravilnostmi seznanil računsko sodišče. Župan je pojasnil, da se v skladu s poslovnikom občinski svetniki z dokončnimi poročili NO le seznanijo. “Sejo sem vodil v skladu s poslovnikom, očitno pa si NO zelo prizadeva posegati v njeno zakonito vodenje,” je povedal župan, ki mu NO med drugim očita, da je samovoljno pripravil rebalans za lansko leto in da pri pripravi letošnjega proračuna ni upošteval finančnega načrta.

Očitki so neupravičeni, kajti že lani septembra sem NO pozval, naj odda omenjeni načrt, vendar ga je oddal šele januarja letos, ko je bil proračun že sprejet.

Peter Torkar

Sporna javna razsvetljava
“Očitki so neupravičeni, kajti že septembra lani sem NO pozval, naj odda omenjeni načrt, vendar ga je oddal šele januarja letos, ko je bil proračun že sprejet,” je pojasnil Torkar. Zaradi pogodbe o javni razsvetljavi pa je bila podana tudi prijava na Komisijo za preprečevanje korupcije.

Spomnimo: občina je s podjetjem El-tec Mulej podpisala pogodbo o obnovi javne razsvetljave, vredno 200 tisoč evrov, ki se bo izvajala 15 let. Podjetje, v katerem je zaposlen tudi županov brat Jože Torkar, je delo dobilo prek javnega razpisa. “Kosova komisija je ugotovila, da ni šlo za korupcijo, kajti moj brat ni lastniško vezan v omenjenem podjetju, pač pa je v njem le eden od zaposlenih,” je dodal župan.