Žurnal24

Boljši in vse varčnejši

desk@zurnal24.si (Aleksandar Lukić) — Mon, 06 Sep 2010 22:20:23 +0200

Proizvajalci zabavne elektronike se vse bolj zavedajo potrebe po varovanju okolja. To pa se kaže tudi v vse večjih “zelenih” kotičkih na razstavnih prostorih berlinskega sejma IFA.

Panasonicu je pri lanskem modelu televizorja plazma viera TH-P42 G10 (letošnji je G20) uspelo znižati porabo električne energije (priključna moč) za tretjino. Isti proizvajalec opozarja tudi na žarnice. Izpostavlja razliko v porabi med halogenskimi in LED-žarnicami. Zadnje svetijo desetkrat dlje in porabijo petkrat manj električne energije.

Zeleni Philipsov LED-LCD-televizor je po besedah hostese eden od prvih s tipko za popoln izklop – ob pritisku nanjo se naprava popolnoma izklopi, torej ni v stanju pripravljenosti in zato ne porablja elektrike. Poleg tega pa je daljinski upravljalnik opremljen s solarnimi celicami, ki napolnijo baterije. Omenjeni televizor (42PFL6805) je izdelan tudi iz 60 odstotkov recikliranega aluminija.

Škoda išče več sto delavcev

desk@zurnal24.si (Ta. B.) — Mon, 06 Sep 2010 19:24:52 +0200

Največji proizvajalec avtomobilov na Češkem Škoda, ki je v lasti nemškega Volswagna, išče še več sto novih delavcev, potem ko je že avgusta na novo zaposlil približno 1000 delavcev.

"Potrebe po delavcih se iz meseca v mesec spreminjajo glede na obseg naročil, ta pa se zdaj povečujejo," pravijo in dodajajo, da bodo septembra potrebovali več sto novih delavcev. Škoda ima trenutno približno 28.000 zaposlenih.

Največje povpraševanje vlada po modelih Octavia, Superb in Yeti.

Zanimanje za Škodine avtomobile se po vsem svetu povečuje. Družba Škoda Auto je v letošnjih prvih sedmih mesecih prodala 437.000 avtomobilov, kar je 13,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Škoda je v letošnjem prvem polletju povečala dobiček iz poslovanja v primerjavi z enakim obdobjem lani za 40,6 odstotka na 5,9 milijarde kron (238 milijonov evrov).

Hauc brani plačo s štirimi pravniki

desk@zurnal24.si (A. B.) — Mon, 06 Sep 2010 16:51:40 +0200

Napad. Šef Pošte Slovenije (PS) Aleš Hauc se je, da bi ministrici Darji Radić dokazal, da njegov izračun plače drži, oborožil z dvema pravnima mnenjema. Spisali so ju kar štirje ugledni strokovnjaki gospodarskega prava: Marijan Kocbek, Saša Prelič, Borut Bratina in Dušan Jovanovič. Ugotovili so, da “Pošta pri določitvi plač poslovodstvu ni ravnala nezakonito”, trdijo na PS. Pravnih mnenj nam niso posredovali, Kocbek in Bratina pa sta bila za pojasnila nedosegljiva.

S PS tudi še čakamo na odgovor, koliko so odšteli za obe pravni ekspertizi, z ministrstva za gospodarstvo (MG) pa na mnenje Radićeve, ali je Hauc ravnal negospodarno, ko je trošil denar družbe zgolj zato, da zaščiti lasten interes – in zadrži plačo.

Spor je izbruhnil 31. avgusta, ko je MG pozvalo PS, naj do 10. septembra pojasni način izračuna plač poslovodstva. Hauc namreč prejema 9.300 evrov bruto, na MG pa menijo, da je njegova plača po uskladitvi le še 7.100 evrov bruto, je razkrila Pop TV. Hauc je sicer že povedal, da bo razliko, če se izkaže, da je šlo za napako pri izračunu, vrnil. Z MG odgovarja, da je to edina sankcija, ki je bo deležen. Neuradno pa je iz dela politike slišati, da se bo moral iz vrha PS posloviti.

Najbolj zaželen renault clio

desk@zurnal24.si (Ta. B.) — Mon, 06 Sep 2010 16:15:05 +0200

Avgusta je bilo prvič registriranih 4215 osebnih vozil, v enakem času lani pa 3883. Število prvič registriranih lahkih gospodarskih vozil se je s 368 v lanskem avgustu letos zmanjšalo na 358. Pri tem se je povečala prodaja novih osebnih vozil, medtem ko je število prodanih lahkih gospodarskih vozil upadlo.

Renault clio najbolj zaželen
Prodanih je bilo največ avtomobilov majhnega in srednjega spodnjega razreda. Med posameznimi znamkami je bilo letošnji osmi mesec prodanih največ renault cliev, in sicer 241. Sledijo volkswagen polo in golf ter opel corsa.

Med blagovnimi znamkami je avgusta na prvem mestu Renault, ki je s 518 prodanimi avtomobili zavzel 12,29-odstotni tržni delež. Sledijo Volkswagen (10,30 odstotka), Opel (10,20 odstotka) in Fiat (8,23 odstotka).

Brezposelnih manj kot 100.000

desk@zurnal24.si (Ta. B.) — Mon, 06 Sep 2010 15:50:29 +0200

V prvih osmih mesecih je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 98.951 brezposelnih oseb (oziroma 19,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani). Avgusta se je na zavod na novo prijavilo 7257 brezposelnih oseb, kar je 7,6 odstotka manj kot julija. Med novoprijavljenimi je bilo 751 iskalcev prve zaposlitve, 1805 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 2732 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas.

V primerjavi z enakim obdobjem lani so se zmanjšale vse pomembnejše kategorije novoprijavljenih brezposelnih oseb, med njimi je največ takih, ki so zaposlitev izgubili iz poslovnih razlogov ali zaradi stečajev podjetij. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je brezposelnost zmanjšala v območnih službah Murska Sobota, Ptuj ter Maribor; drugod se je povečala.

Čedalje več iskalcev prve zaposlitve
Med brezposelnimi je sicer še vedno več moških kot žensk, povečuje se delež iskalcev prve zaposlitve, zmanjšuje pa se delež brezposelnih z najnižjo izobrazbo. Povprečni čas brezposelnosti se letos podaljšuje: ob koncu avgusta 2010 je bila brezposelna oseba v povprečju brezposelna eno leto, osem mesecev in 15 dni, lani pa eno leto, osem mesecev in šest dni.

Vegradovci še naprej brez plač

desk@zurnal24.si (Polona Movrin/Katarina Klepec) — Mon, 06 Sep 2010 09:10:29 +0200

"Uprava bo jutri dala na sodišče nalog za izvršbo. Sodišče bo moralo posredovati pri banki. Denar je, nobenega pravnega razloga ni. Če je, zanj ve le banka," je ogorčen sindikalist Srečko Čater. Delavci Vegrada bi namreč morali danes ob 14. uri dobiti preostanek plač.

Na vprašanje zakaj ni bilo nakazila, pojasnila niso dobili: "So preveč visoki, da bi pojasnjevali komurkoli. Tudi državnemu sekretarju so se zlagali, da je vprašljiv le podpis, kar pa je stečajna upraviteljica uredila že ob 10. uri."

Na banki se ne odzivajo"Uprava je naredil vse, kar je v njeni moči. Sam kličem gospoda Jašoviča (Božo Jašovič, predsednik uprave NLB op. p.), ki pa se ne odziva. Nihče v tej banki se ne odziva. prej so rekli, da je problematičen podpis, zdaj ko nimajo več izgovorov, se nihče ne odziva, " pojasnjuje Čater.

S trenutno situacijo je že seznanjen minister Franc Križanič. "Niti en pravnik ne vidi razloga, da se v času stečaja ne bi poravnali tekoči stroški. Plače za tri mesece nazaj, kar je naša stavkovna zahteva, je tekoči strošek. Banka nima pravice zadrževati denarja, le iz sebi znanih razlogov počne svinjarije, ki jih počne," je še dodal Čater.

V petek kriva administrativna ovira
Po vseh peripetijah v zvezi z izplačili delavci še danes dopoldan povsem niso bili prepričani, ali je šlo res le za administrativno oviro, zaradi katere niso dobili denarja že v petek, ali pa za kaj drugega.

Še vedno iščejo storilca
Na celjski policijski upravi pravijo, da preiskava v zvezi z bombo, ki jo je nekdo nastavil na vrata Vegrada, še poteka.

"Očitno je nekdo hotel narediti sr...," pravi Čater. Tudi če gre res le za birokracijo, je nezaslišano, da država dovoli kaj takega, je še dopoldan dejal sindikalist: "Ministru za finance in predsedniku vlade sem povedal, da so to, kar počnejo zdaj, pač stvari, ki nimajo človeškega obraza. Gre za čisto birokratske fore, ljudje pa zaradi tega trpijo."

Opolnoči spremembe cen bencina

desk@zurnal24.si (Al. B.) — Mon, 06 Sep 2010 08:14:16 +0200

Liter 95-oktanskega neosvinčenega bencina se bo podražila za 0,006 evra in bo po novem stal 1,202 evra. Liter 98-oktanskega neosvinčenega bencina pa bo dražji za 0,009 evra. Zanj boste morali po novem odšteti 1,128 evra.

Se bosta pa opolnoči pocenila dizelsko gorivo in kurilno olje. Liter prvega bo cenejši za 0,003 evra (nova cena bo 1,166 evra), drugega pa 0,001 evra (nova cena bo 0,740 evra).

Ob koncu prejšnjega tedna je bilo sicer treba na svetovnih trgih za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte z dobavo oktobra odšteti 74,5 dolarja, za severnomorsko nafto brent pa dva dolarja več.

Kmalu 1200 novih služb

desk@zurnal24.si (G. N./J. Z./Ma. K.) — Sun, 05 Sep 2010 22:32:19 +0200

Pahorjev izlet v Libijo je boljši kot nič, vendar lahko za oživitev gospodarstva najdemo tudi kakšno manj eksotično državo.

Maks Tajnikar

Vlogo za subvencijo je na podlagi novega modela podpore zainteresiranim vlagateljem vložilo podjetje Boxmark, ki bo jutri zaposlilo prve delavce propadlega Preventa. Direktor podjetja Marjan Trobiš je s stečajnima upraviteljema Preventovih družb podpisal pogodbo o šestmesečnem najemu proizvodno-skladiščnih prostorov z opremo v Slovenj Gradcu in Radljah ob Dravi. Proizvodnjo usnejnih prevlek za avtomobilske sedeže naj bi zagnali že v sredo, družba iz Kidričevega pa naj bi v prvem mesecu zaposlila do 250 nekdanjih Preventovih delavcev.

Višina subvencije.
Izračun. Za delavca, ki dobiva minimalno plačo, država po podatkih davčne uprave dobi za 280 evrov prispevkov na mesec. Če ne dela, je država na leto za 3.360 evrov na slabšem. Če predpostavimo, da je brezposelni upravičen še do nadomestila 200 evrov, pa je razlika še 5.760 evrov, kar bi lahko pomenilo, da je subvencioncija do te višine upravičena.

Štiri milijone pomoči
Po načrtu, ki ga je Boxmark predstavil gospodarski ministrici, bi družba lahko v prihodnosti zaposlila še dvakrat toliko delavcev, odvisno od razmer na trgu. Celoten posel naj bi bil vreden nekje od 12 do 15 milijonov evrov, kolikšna bo pomoč države pa še ni jasno. Po naših neuradnih informacijah bi se ta lahko vrtela okrog štirih milijonov evrov.

700 mest za 3D očala
Za Preventove delavce je zanimanje pokazalo še eno podjetje, ki naj bi na Koroškem izdelovalo avtomobilske žaromete. V postopku za dodelitev državne pomoči pa je že dlje časa portugalsko - slovenska naveza, ki prav tako v severozahodni Sloveniji išče primerne prostore za proizvodnjo 3D očal. Gre za portugalskega investitorja, povezanega s Sergejem Racmanom predsednikom uprave Koloseja. Po neuradnih informacijah investitor za nov proizvodni program potrebuje od 600 do 700 delavcev, dogovori pa so že tako daleč, da naj bi vlada kmalu dobila v potrditev pogodbo o investicijski spodbudi.

Oživljanje trga
Zanimanje tujih investitorjev za vlaganja v Slovenijo se je v zadnjem času povečalo, na ministrstvu za gospodarstvo pa povsem jasnih razlogov, zakaj, ne poznajo. "Dve tretjini razloga sta gotovo v tem, da je v Evropi izrazita tendenca po oživljanju gospodarstva. To veliko bolj kot naš podpira tuj bančni sektor," razlaga maks Tajnikar. Po njegovem mnenju je čas pravi, kajti cene za vlaganje so ugodne.

Ekonomska diplomacija?
Pri tem je veliko pomembejše vprašanje, ali mi karkoli poskušamo na svojih trgih. Nič ni narobe s tem, da nam tujci zagotavljajo delovna mesta, vendar če naše gospodarstvo ne bo izkoristilo priložnosti, bodo tujci pobrali vso smetano, pojasnjuje Tajnikar, ki meni, da bi morala država podpreti gospodarstvo tudi v tem pogledu, ne zgolj subvenconirati delovna mesta. "delamo neko paniko, čeprav stopnja brezposelnosti, če se ozremo po Evropi, nikakor ni kritična," izpostavlja.

Tajnikar pravi, da bi poleg gospodarskega ministrstva na področju očivljanja gospodarstva moralo več narediti zunanje ministrstvo. "Pahorjev izlet v Libijo je biljši kot nič, vendar lahko najdemo tudi kakšno manj eksotično lokacijo," sklene.

Jugo letalska družba?

desk@zurnal24.si (I. H.) — Sun, 05 Sep 2010 22:01:43 +0200

Dogovor o skupni uporabi flote predstavlja po besedah srbskega državnega sekretarja za letalski promet Milodraga Miljkovića odlično poslovno potezo, ki bi se ji lahko pridružili še drugi prevozniki nekdanjih jugoslovanskih republik. "To je nekaj, kar se dogaja povsod po svetu, glede na globalno ekonomsko krizo, ki je posebej prizadela letalske prevoznike," je po navedbah srbske tiskovne agencije dejal Miljković in poudaril, da so se zaradi zmanjšanja stroškov in boljše organiziranosti že združili Air France in KLM ter Iberia in British Airways.

Državni seketar je po navedbah agencije prepričan, da obstajajo finančni razlogi za združevanje, potniki pa bi dobili boljše usluge letenja za nižjo ceno. Po njegovih besedah bi srbski in črnogorski letalski družbi prvenstveno odgovarjala predvsem letalska prevoznika iz Slovenije in Hrvaške, ki imata v sestavi svojih flot airbusova in canadairjeva letala.

Banka NLB med najvarnejšimi

desk@zurnal24.si (A. K.) — Fri, 03 Sep 2010 17:50:29 +0200

Mednarodna finančna revija Global Finance je tudi letos izbrala 50 najbolj varnih bank na svetu. Prva tri mesta so zasedle nemška KfW, francoska Caisse des Depots et Consignations (CDC) in nizozemska Bank Nederlandse Gemeenten.

NLB na tretjem mestu
Global Finance je prvič letos izbor najbolj varne banke organiziral tudi na regijski ravni. Kot najbolj varna banka v Srednji in Vzhodni Evropi je bila prepoznana Ceska Sporitelna, sledila pa ji je prav tako češka Komercni Banka. Od slovenskih bank se je v tej kategoriji najvišje, na tretje mesto, uvrstila NLB.

Global Finance najvarnejše banke izbira na podlagi dolgoročne ocene kreditnega tveganja in bilančne vsote 500 največjih bank. Dolžniške krize evropskih držav in zaskrbljenost zaradi globalnega gospodarskega okrevanja v ospredje ponovno postavljajo varnost bank, ugotavljajo pri reviji Global Finance.

"Bolj kot kadarkoli prej stranke po vsem svetu nizko stopnjo kreditnega tveganja ocenjujejo kot ključno značilnost bank, s katerimi poslujejo," je menil založnik Global Financea Joseph D. Giarraputo. "Te banke imajo soliden kapitalski položaj ter superiorne sposobnosti upravljanja s tveganjem," je menil o bankah, ki so se uvrstile na seznam.

Hrvati v zelje Pahorju

desk@zurnal24.si (Irma Hus) — Fri, 03 Sep 2010 16:55:27 +0200

Hrvaška gradbena podjetja se bodo morda vključila v velike libijske projekte − gradnjo 160.000 stanovanj, novih cest po vsej državi in drugih infrastrukturnih poslov, dva dni po obisku hrvaške premierke Jadranke Kosor v Libiji piše hrvaški Jutarnji list. Omenja projekte v vrednosti 40 milijard evrov, za katere bi se Hrvati morda lahko dogovorili jeseni, ko bodo v Zagreb prišli predstavniki ameriške svetovalne družbe AECOM, ki delajo za Libijce. Novinarji časnika sicer od vlade niso dobili potrditve, ali se je premierka med obiskom v Libijo pogovarjala o vključevanju hrvaških gradbenih podjetij v libijske posle, a je to po navedbah časnika razvidno iz sporočila za javnost. Jesenski sestanek z Libijci so potrdili na Hrvaški gospodarski zbornici.

V časniku so sicer o možnostih, da bi Hrvaška dobila privlačen projekt, skeptični. Po trditvah nekaterih virov naj bi bili hrvaški gradbinci predragi za libijski trg, prav tako pa naj ne bi imeli več toliko kvalitetnih kadrov. Za enega hrvaškega delavca bi morala Libija odšteti dva tisoč evrov, za delavca iz BiH pa le tisoč evrov, piše časnik. Zato je po pisanju Jutarnjega lista najceneje angažirati kar Turke, ki so pripravljeni delati za 700 evrov na mesec, ali pa delavce s Filipinov in Pakistana, ki že zdaj delajo v Libiji za 150 evrov na mesec. Libijci menda zahtevajo tudi, da stane cena kvadratnega metra od 150 do 200 evrov, kar je premalo za hrvaške gradbince, še piše Jutarnji list. Hrvaška je po pisanju časnika z Libijci začela poslovati že leta 2003, večje posle sta sklenili predvsem družbi Viadukt in Geofizika.

Slovenski posli
Podrobnosti o dogovorih, sklenjenih v Libiji, pa ni želel zaupati niti slovenski premier Borut Pahor, ki se je prav tako udeležil slovesnosti ob ob 41. obletnici libijske revolucije. Povedal je le, da se je s predsednikom vlade dogovoril za enega od gradbenih poslov v vrednosti več kot pol milijarde evrov. Ali gre za SCT, ni želel ne potrditi ne zanikati. Spomnimo: slednji naj bi v Libiji gradil avtocesto. Posel – osempasovna avtocesta v Bengaziju– je vreden 333 milijonov evrov. Že marca je prvi mož SCT Ivan Zidar za časnik Finance potrdil, da je pogodba že sklenjena in podpisana. Prav tako Pahor ni želel potrditi, ali je šel v Libijo dokončat posel za sofinanciranje Stožic.

Konec akcije za vračilo elektrike

desk@zurnal24.si (Tamara Barič) — Fri, 03 Sep 2010 10:18:18 +0200

Akcija za vračilo preplačane električne energije, ki je potekala pod taktirko ekonomista Rada Pezdirja, se z današnjim dnem zaključuje. "Zelo smo zadovoljni, akcija je v celoti uspela – celo neverjetno hitro. Dobili smo bitko za pravno državo. Je pa zanimivo, da je končna številka pooblastil, ki smo jih dobili, 70 tisoč. To je dvakratnik potrebnih pooblastil za referendum in jaz sam to dojemam kot ogromen referendum za pravno državo," nam je povedal Pezdir.

"Ne smemo se pustiti interesnim skupinam"
Akcija po njegovem državljanom prinaša naslednje sporočilo: "Nepotrebno je biti apatičen, država je v naših rokah. Nikoli in nikakor se ne smemo pustiti interesnim skupinam. Naš glas šteje, a moramo povedati, da tako nočemo več živeti, ker je bilo 20 let dovolj."

Prvi začel vračati Elektro Celje
Z Elektro Celja so že sporočili, da so odjemalcem z avgustovskimi računi poračunali večino preplačane elektrike. Kot zadnji bodo vračila prejeli odjemalci, ki tudi sicer račune prejemajo po prvem v mesecu. Računom so priložili obrazložitev vračila in specifikacijo, na podlagi katere bo lahko vsak posameznik sam preveril izračun.

Elektro Celje je tako prvi, ki je obveznost do odjemalcev že izpolnil, vsi distributerji pa so napovedali, da bodo vrnili denar. "Predvsem pa bi želeli poudariti, da je šlo pri vračilu za spoštovanje odločitve sodišča kot posledice kartelnega dogovarjanja in da našim odjemalcem ni bila zaračunana višja cena od tiste, po kateri smo jo distributerji električne energije kupili od proizvajalcev," so ob tem zapisali v družbi. Pezdir je prepričan, da se nihče od distributerjev ne bo upal umakniti, saj so večinoma že začeli izpolnjevati obljubo.

Načrti za prihodnost: Društvo se bo preimenovalo v Društvo za pravno državo. Ena izmed prvih akcij bo verjetno kartelni dogovor bank pri dvigu denarja na bankomatih. Več o načrtih društva bo znano v prihodnjem mesecu.

Društvo ima že nove cilje
Kljub zaključku te uspešne akcije pa za Pezdirja naslednji meseci ne bodo bolj mirni. "Danes bomo napovedali, da bomo stopili še eno stopnico bolj gor. Društvo namerava začeti delati tudi na drugih področjih. Spodbudili bomo ljudi, naj tako kot do zdaj pošiljajo svoje pobude," pravi ekonomist in na vprašanje, čemu se bodo posvetili, odgovarja, da je "teh področij več sto. Moramo se odločiti, katero je tisto, ki pravno najbolj drži – tako kot pri elektriki. Da se ne bomo izgubljali v večletnih pravnih formulacijah."