Žurnal24

Portret s pomanjkljivostjo

desk@zurnal24.si (Marjeta Bogataj) — Mon, 15 Mar 2010 19:04:20 +0100

Dokumentarni portret. Skrajni čas sicer, da so ga posneli, saj si 97-letni pisatelj (Nekropola), to popolnoma zasluži, kot si tudi zasluži pohvale številnih nastopajočih iz Italije, Francije in nekaj manj iz Slovenije. Pa vendar: presunljivega dejstva, da ga uradna Slovenija do osamosvojitve ni marala, kar je (bila) njegova velika bolečina, v filmu tako rekoč ni. O Pahorju samem smo tako več izvedeli v intervjuju, ki ga je pred kratkim dal Ambrožiču.

Jezikovne brvi čez morje slovenščine

desk@zurnal24.si (Tina Bernik) — Mon, 15 Mar 2010 18:54:09 +0100

(Mono)gledališčnik Andrej Rozman - Roza ljubezen do slovenskega jezika izraža v vsaki predstavi, ki jo odigra, in vsakem besedilu, ki ga napiše. Pričujoča knjiga, v kateri je zbranih 13 njegovih dram, ni nobena izjema, pa naj gre za modernizirane in verzificirane klasike, kot sta Janko in Metka in Obuti maček, ali izvirna besedila, med katerimi srž njegovega ustvarjanja še najbolje predstavlja Najemnina. Z duhovitimi rimami in besednimi igrami Roza dokazuje, da je jezikovni genij, z zabavnimi nauki o slovenščini ter njenih pravilih in problemih pa tudi to, da je genij s poslanstvom.

Kje je Lojzka?

desk@zurnal24.si (Marjeta Bogataj) — Mon, 15 Mar 2010 18:44:32 +0100

Oddaja vseh generacij za vse generacije – tako je Parado, po dolgem času novo razvedrilno oddajo nacionalke, opisala voditeljica Saša Einsiedler. Pa dvomim, da bo ta načrt dosegel cilj, če bodo v pogovornem delu gostili le zreloletnike, v kadru za njimi pa bodo pretežno sivolase glave – to zadnje je bil morda le scenografski kiks prve oddaje, pa vseeno. Še bolj kot to bi mlajše generacije lahko odbijal za RTV sicer tipičen način vodenja tovrstnega razvedrila, mešanica (osladne) prijaznosti in nedolžne duhovitosti, ki težko rodi kakšen presežek in je ta v glavnem odvisen od gosta. Lahko, da bodo mojo domnevo razbili mladi pevci z izvrstnimi priredbami starih slovenskih popevk ali mladi Domen Valič, ko se bo znebil začetne togosti (mogoče pa je imel napačno obleko?), kar bi me samo razveselilo. Drži pa, kar je rekel Slavko Hren o Einsiedlerjevi: “Meni se zdi neverjetno, kako ona danes zgleda!”

Popevke. Ne vem, ali je res kakšna blazna škoda, ker je Pet poljubčkov Simone Weiss utonilo v pozabo (moj glas v prvi oddaji bi dobila Naj ti poljub nariše ustnice), a to je stvar okusa, o katerem se menda ne razpravlja. Bi se pa dalo v kakšni oddaji izvrstno razpravljati na temo duhovite in provokativne Brecljeve Parade iz 70. let (če so si že izposodili njen naslov – kot so si koncept oddaje pri Hrvatih): ... Pa-pa-pa-parada-rada-rada ... v prvi vrsti grejo naši/v drugi vrsti grejo k maši/v tretji vrsti to je vojska/v četrti vrsti maha Lojzka ... gre parada v vnebovzetje, tukaj pa ostaja smetje ...

Ko lutke oživijo

desk@zurnal24.si (A. K.) — Sun, 14 Mar 2010 13:50:29 +0100

Umetnica Boo Ritson se je domislila nenavadnega načina preobrazbe. Ritsonova namreč ljudi s posebno tehniko spreminja v žive lutke in jih ujame v svoj objektiv. Oglejte si nekaj njenih del.

Vrhunec smeha v Celju

desk@zurnal24.si (A. L.) — Sun, 14 Mar 2010 08:05:33 +0100

Zvečer bo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje potekala slovesna podelitev nagrad. Žirija, ki jo sestavljajo dramaturginja Mojca Kreft, pesnik Ervin Fritz in skladatelj Nenad Firšt, bo razglasila zmagovalce v kategorijah žlahtna predstava, žlahtni režiser, žlahtna komedijantka in žlahtni komedijan leta.

Žlahtno komedijsko pero letos prejme slovenski pisatelj, dramatik, esejist, gledališki, filmski in televizijski režiser Vinko Möderndorfer, ki je avtor besedila Nežka se moži. Po mnenju strokovne žirije, v kateri so bili Mojca Kranjc, Tatjana Doma in Tina Kosi, je Nežka se moži komedija v najbolj žlahtnem pomenu besede.

Podelitvi bo sledila predstava o zakulisju opernega gledališča Kena Ludwiga Ti nori tenorj v izvedbi Narodnega gledališča Kikinda.

Predstave, ki so sprožale smeh
Letošnji tekmovalni program je odprla medcivilizacijska tragikomedija Krpan vs. Brdavs, sledila pa ji je žgečkljiva komedija Svobodni zakon. Tudi letošnji Dnevi komedije so bili glasbeno obarvani, saj je bila na programu tudi pop rock opera Neron. Tem so se pridružile še burka Triko, komedija o brutalnosti turbokapitalizma in današnji obsedenosti z videzom Grdoba, narečno obarvana komedija Chicchignola, komedija o ljubezenskih težavah Nenavadna prigoda in ostra družbena igra s tragikomičnim prikazom povprečne družbe Revizor.

Slovenjgradčani ponosni na rojaka

desk@zurnal24.si (A. K.) — Sat, 13 Mar 2010 11:27:14 +0100

V njegovem rojstnem kraju v Slovenj Gradcu so obletnici posvetili več dogodkov v letošnjem letu pod skupnim naslovom Wolf povezuje. Osrednji slavnostni koncert pa bo drevi ob 19. uri v baročnem okolju cerkve sv. Elizabete v Slovenj Gradcu. Prireditev bo popestril dramski igralec Jurij Souček, ki bo prebiral odlomke iz Wolfovih pisem staršem.

V Slovenj Gradcu so na slavnega rojaka, ki se je sam sicer štel med avstrijske oziroma nemške skladatelje, zelo ponosni. Kot pravi Marjana Štalekar, direktorica Kulturnega doma Slovenj Gradec, ki je sodelovala pri pripravi koncerta, predstavlja Hugo Wolf dodano vrednost kulturi v Slovenj Gradcu. V koroškem mestu so po njenih besedah najbolj veseli, da bodo lahko s pomočjo sredstev ministrstva za kulturo ravno letos obnovili skladateljevo rojstno hišo in v njej uredili muzej ter dokumentacijski center.

Kipi končno na ogled?

desk@zurnal24.si (Živa Zakšek) — Sat, 13 Mar 2010 07:00:00 +0100

Zbirka kipov, ki je 40 let krasila park pred župnijskim uradom, konec leta 2005 pa so jo shranili v garaže trebanjske občine, je zdaj restavrirana in čaka, da ji pristojni najdejo novo lokacijo. V zbirki je 32 skulptur, ki so v lasti občine, sicer pa so del zbirke Galerije likovnih samorastnikov Trebnje.

Pripravljajo predloge
“Ker govorimo o več kot 30 delih, je logično, da bo treba zadevo razpršiti, da potem posamezna enota pride do izraza,” je prepričana Patricija Pavlič, direktorica Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje, znotraj katerega deluje omenjena galerija. “Z že kar nekaj upravitelji in lastniki ustanov, ki imajo parkovne površine, smo se pogovarjali, tako da se ideje in predlogi pripravljajo,” je povedala.

Dolgoročno načrtovanje
Prav iskanje novih lokacij pa je poleg restavriranja, ki je dolgotrajen postopek, razlog, da so kipi že več let skriti očem javnosti, je povedal župan Alojzij Kastelic. “Glede na načrtovanje prihodnje ureditve Trebnjega moramo prav pomisliti in zadevo dolgoročno načrtovati, tako da ne bomo čez pet let spet vse zadeve premikali drugam,” je pojasnil.

Župan sicer meni, da bodo v trebanjski občini razstavili le del kipov, preostanek pa bo šel v občini Šentrupert in Mokronog - Trebelno, saj so vse tri občine solastnice centra za izobraževanje in kulturo.

90-letnica Želežničarskega društva

desk@zurnal24.si (Ba. B.) — Fri, 12 Mar 2010 19:25:57 +0100

Gre za eno največjih in najstarejših društev v Sloveniji, ki se neprestano razvija in krepi, pod njegovim okriljem pa deluje kar nekaj sekcij z raznolikim programom: Folklorna skupina Tine Rožanc, mešani pevski zbor Cantate nobiscum, plesna skupina Eve, Likovno društvo Tine Rožanc ter vokalno-instrumentalni skupini Klapa Lavanda in Katanija.

Ob jubilejnem koncertu se bodo na odru zvrstile vse sekcije društva, ki sicer delujejo samostojno in na različnih kulturnih področjih, častni pokrovitelj koncerta pa je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk.

Berger se je tokrat lotil Cankarja

desk@zurnal24.si (J. B. K.) — Fri, 12 Mar 2010 07:00:00 +0100

Tokratna premiera v Anton Podbevšek Teatru (APT) bo postregla s slovensko klasiko – Cankarjevimi Hlapci v komentirani izdaji. Zadnje zato, ker je ob njeni postavitvi režiser Matjaž Berger, kot pravi, upošteval mnenja Pascala, De la Boétieja, Althusserja in Hegla. "Hlapci, ki so bili ob prvem izidu prepovedani in cenzurirani, gotovo spadajo v svetovno dramatiko," je besede dramaturginje Nane Milčinski povzel Berger. Ob predstavi tudi tisti, ki jim sicer Cankar ni najbolj všeč, ne bodo ostali hladnokrvni, je bilo slišati s strani igralcev, ki so se včeraj predstavili v celotni postavi. Odgovora na vprašanje, zakaj je slovenska mentaliteta veliko bolj nagnjena k pojmu hlapca kot gospodarja, sicer v predstavi, kot pravi Berger, ne bo moč najti, bodo pa izpostavili dejstva, ki sama po sebi odgovarjajo na to vprašanje.

Predstava je nastala v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj, tako bo v vlogi župnika nastopil njegov direktor Borut Veselko, na odru pa bodo tudi Primož Pirnat, Peter Musevski, Vesna Pernarčič, Vesna Slapar, Jana Menger, Jadranka Tomažič in Pavle Ravnohrib ter drugi.

Izpoved (sveže) pečenega Fotra

desk@zurnal24.si (Tina Lagler) — Thu, 11 Mar 2010 18:37:03 +0100

Fotr ni žajfnica in ni izpoved nekega pomehkuženega očeta, ki bi skrbno načrtoval svojo kariero, popedenal dobro ženo, si v računalnik vpisal tedenski načrt kosil, sestankov, seksa in nenazadnje kar on sam skrbel za ženino ovulacijo. Ne, Fotr je Lado (Bizovičar), njegova žena pa Katarina (Čas). Fotr je monokomedija, Lado je na odru z mikrofonom, Katarina na platnu v ozadju.

Avtorsko delo Bjarnija Haukur Thorssona pod režijskim očesom Nataše Barbare Gračner prinaša sodobnega Fotra, kajpak lepo zagorelega, postavnega, in na kar je Lado zelo ponosen, spočitega. Prinaša zgodbo o objemčkih, poljubčkih, odločitvah, testu nosečnosti z modrim rezultatom, ginekologu, velikem trebuhu, zaobljeni in požrešni ženi, jokanju, stokanju in neopisljivemu rojstvu. Fotr pripoveduje o teti Moniki, ki bi Fotrovega otroka poimenovala Vladimir, o ženinemu dojenju, o previjanju, o sinovem kakanju, o jokanju, o neprespanih nočeh in mulcu, ki si ga ni, pa si ga je želel.

(Foto: Maj Pavček)

Lado Bizovičar sicer ni fotr, a mu je vloga Fotra pisana na kožo. Težko bi ga odigral nekdo, ki je vse radosti in tegobe že dal skozi. Lado ohranja distanco med sabo in sinom, obenem pa s pripovedovanjem v živo predvaja film, ki ga gledalci vidijo v svojih glavah. Gledalec pozabi, da je Bizovičar voditelj, pozabi na vse mogoče primerjave z domačimi igralci. Prepričljivost udarnega monologa in mimičnega nastopa pustita gledalcu toliko blizu, kot je potrebno. da se ne zjoče. Od smeha ali spominov na svoje otroke ali otroštvo. Lado je na odru dober Fotr, kakšen bo v zaodrju, ni pomembno. Ko bo, bo to to.

Ljubljana ljubi knjige

desk@zurnal24.si (Daša Birsa) — Tue, 09 Mar 2010 21:36:01 +0100

Eden izmed prestižnejših dogodkov literarnega festivala Fabula, ki bo osrednji dogodek praznovanja Ljubljane kot svetovne prestolnice knjige in v katerega je bilo vloženih okoli 800 tisoč evrov, bo obisk aktualne Nobelove lavreatke, nemške pisateljice Herte Müller.

Nič manj zveneči pa niso niti drugi gostje in dogodki, ki se bodo v sklopu festivala Študentske založbe odvijali od 3. do 28. maja na številnih lokacijah po Ljubljani in okolici.

Še o Fabuli

Film. V Kinodvoru se bo 18. maja odvijala KinoFabula, na kateri bodo predvajali filme, nastale po literarnih predlogah gostov festivala.

Splet. Na spletnem naslovu Festival-fabula.si boste lahko prisluhnili branju naših pesnikov.

Od Oprah do Hollywooda
“Svojo udeležbo na festivalu je potrdil ameriški pisatelj Jonathan Franzen, ki je zaslovel z delom Popravki, ko ga je televizijska voditeljica Oprah Winfrey uvrstila v svoj knjižni klub, njegova dela pa se prodajajo v večmilijonskih nakladah,” pravi vodja festivala Sanja Grobovšek in dodaja, da niso nič manjše zvezde festivala niti češka literarna ikona Michal Viewegh, nemški pisatelj Daniel Kehlmann, kontroverzni Izraelec David Grossman in Richard Flanagan, ki je kot scenarist sodeloval tudi pri hollywoodski filmski uspešnici Avstralija.

LJ kot ljubezen
Osrednja nit festivala bo mesto, zato sta Sebastijan Pregelj in Gašper Troha zasnovala literarni vodnik treh poti po Ljubljani, po katerih bodo organizirana vodenja. Na ljubljanske ulice bodo povabili 400 dijakov, ki bodo prepisovali Prešernov Krst pri Savici, 16 pevskih zborov pa bo na enem od trgov prestolnice prepevalo pesmi naših pesnikov.

Vodja festivala Sanja Grobovšek pravi, da bo imela
Fabula letos tudi družbenoodgovorno noto. (Foto: Anže
Petkovšek)

“Poleg tega smo prosili več kot 40 slovenskih pesnikov, naj napišejo svojo pesem o Ljubljani, ki bodo objavljene v knjigi LJ kot ljubezen, štirje mladinski pisatelji pa se bodo v knjigi Štiri zmajske razpisali o tem, kaj se dogaja z zmajčki, ki jih najdemo na zmajskem mostu,” še pravi vodja festivala. V času festivala bo izšlo deset novih knjig, vse v nakladi po osem tisoč izvodov, kar je ogromen knjižni projekt.

Fabula v številkah
Fabulo sta s 600 tisoč evri podprli Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS.

“Proračun festivala presega ta znesek za od 30 do 40 odstotkov, zato smo znotraj festivala vzpostavili sodelovanje s številnimi partnerji, pri tem pa ne smem izpustiti ljubljanskega ŠOU, ki nas podpira od naših začetkov,” za konec pove Grobovškova.

V pomlad s pravljicami

desk@zurnal24.si (M. T.) — Tue, 09 Mar 2010 07:20:52 +0100

David Campbell je v življenju počel marsikaj. Bil je profesor angleščine, športnik, novinar, avtor radijskih programov v kulturni redakciji BBC-ja, pisatelj in pesnik. Raznovrstnost izkušenj ter prijateljstvo z najbolj znanim škotskim potujočim pripovedovalcem Duncanom Williamsonom sta ga izoblikovala v pripovedovalca mednarodnega slovesa, so zapisali v Cankarjevem domu, kjer bo v petek, 12. marca, ob 20. uri s predavanjem Jutru iz ust navduševal še odraslo občinstvo.

Pripovedno izročilo prednikov
Na festivalu, ki bo v organizaciji Cankarjevega doma in Slovenskega etnografskega muzeja potekal do 21. marca, bodo nastopajoči poslušalcem pripovedovali zgodbe iz različnih ljudskih izročil. Pripravili bodo tudi odprto pripovedovalsko tribuno, na kateri bodo 17. marca ob 20.45 v Štihovi dvorani Cankarjevega doma prijavljeni govorci pod vodstvom Roka Kušlana predstavili kratke ljudske pripovedi.

Festival poudarja pripovedno izročilo prednikov in želi hkrati pripomoči k negovanju sposobnosti pripovedovanja v današnjem času, zato vsako leto išče nove pripovedovalce. Nastopajoči so tako, kot so zapisali v Cankarjevem domu, "po ustvarjalnih poteh kot po kulturnem ozadju in starosti izrazito pisana druščina, kar daje festivalu širino posebne vrste".

Program oblikujejo, vodijo in koordinirajo pisateljica in pravljičarka Anja Štefan, urednica revij Ciciban in Cicido Irena Matko Lukan in urednica mladinskega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga Alenka Veler.