Žurnal24

Nočna maturantska norija na Krfu

desk@zurnal24.si (Marko Ocepek) — Thu, 09 Sep 2010 22:02:57 +0200

Pred slabim tednom ste si ogledovali prvi termin avgustovskega maturantskega izleta na Krfu, tokrat pa vam na ogled ponujamo drugi termin. V fotogaleriji si oglejte norenje od večera do jutra.

Zdravniki, prosim, poučite paciente

desk@zurnal24.si (Anja Ščuka) — Thu, 09 Sep 2010 21:57:44 +0200

Ko je Matej (pravo ime je znano uredništvu) zbolel za depresijo, mu je splošna zdravnica svetovala obisk psihiatra. Dobil je seznam, na koga vse se lahko obrne v sklopu javnega zdravja, in začel klicati. Eni psihiatri so bili zasedeni za več mesecev, drugi bi ga sprejeli po dobrem mesecu. Takojšnje strokovne pomoči, ki jo krije zdravstveno zavarovanje, ni dobil. Osebni zdravnik pa mu ni dal informacije o urgentnih ambulantah in centrih za pomoč ljudem v duševnih stiskah. Matej je bil obupan, saj mu je celo vstajanje iz postelje in opravljanje osnovnih opravil postajalo iz dneva v dan težje. Tako je začel sam brskati po spletu in poklical v zasebno ordinacijo. Tam ga je zdravnica sprejela takoj naslednji dan, mu predpisala antidepresive in ga poslala na bolniško. Po trdem delu in z močno voljo je Matej premagal depresijo.

Samomori. Po podatkih statističnega urada je Slovenija po stopnji umrljivosti zaradi samomora na četrtem mestu v EU. Raziskava inštituta za varovanje zdravja kaže, da ima težave z duševnim zdravjem kar 28 odstotkov Slovencev, pomoč zaradi težav pa jih poišče borih šest odstotkov. Ta peščica pogumnežev pa mora po obisku pri zdravniku pogosto klicati številne psihiatre in nanje čakati več mesecev. Sama sreča za naš zdravstveni sistem, da jih pomoč poišče tako malo. Ob svetovnem dnevu boja proti samomoru prosim vsaj osebne zdravnike, naj bolnike poučijo o vseh razpoložljivih oblikah pomoči in jih ne prepustijo lastni iznajdljivosti.

Dolga vrsta do psihiatra

desk@zurnal24.si (Anja Ščuka) — Thu, 09 Sep 2010 21:55:02 +0200

Kam in kdaj po pomoč
Depresija. Simptomi depresije so lahko zelo različni, mednje pa štejemo utrujenost, izžetost, brezvoljnost, jokavost, potrtost; bolniki so nesrečni, socialno izolirani, imajo težave s spancem, so brez apetita in podobno.
Društvo Dam. Na spletni strani Ne boj se boste našli veliko informacij o depresiji in anksioznih motnjah.
Klic v duševni stiski. Svetovalci Klica v duševni stiski so izobraženi za delo z ljudmi in še posebej usposobljeni za pogovor s tistimi, ki razmišljajo o samomoru. Pokličete jih lahko vsako noč med 19. in 7. uro na 01/520 99 00.
Center za izvenbolnišnično psihiatrijo. Je enota Psihiatrične klinike Ljubljana. Ordinacijski čas je od ponedeljka do petka od 8.15 do 14.45. V sklopu centra deluje urgentna psihiatrična ambulanta: vsak dan od 8. do 15. ure, poleti pa od 10. do 15. ure. Namen urgentne ambulante je predvsem svetovanje in po potrebi takojšnje uvajanje terapije.
Posvet, center za psihološko svetovanje. Na spletni strani http://www.posvet.org/?page_id=16 preverite možnosti pogovora s svetovalcem za pet evrov.

Psihiatri. “Dostop do psihologa oziroma psihiatra v javnozdravstveni mreži je težaven,” ob svetovnem dnevu boja proti samomoru opozarja Maja Valič, ustanoviteljica društva Dam za pomoč ljudem z depresivno in anksiozno motnjo. “Psihologov in psihiatrov je premalo, zato so dolge tudi čakalne dobe,” pravi in dodaja, da ljudje za centre za pomoč v duševni stiski ali urgentne psihiatrične ambulante večinoma ne vedo. Prav tam pa lahko v nujnih primerih poiščejo takojšnjo pomoč.

Razširiti kapacitete
“Po podatkih o dogovorjenih čakalnih dobah, ki so objavljeni na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), lahko na prvi pogled sklepamo, da se na psihiatra najdlje čaka v Ljubljani,” pravi Peter Rutar z ZZZS. Tu je napisana čakalna doba od sedem do 300 dni. Ko smo nekatere ambulante klicali sami, smo ugotovili, da so čakalne vrste tudi dva meseca daljše od objavljenih. “Ne gre pa zanemariti vloge osebnega zdravnika,” opozarja Rutar. Če zdravnik oceni, da zdravstveno stanje zavarovanca zahteva takojšnje ukrepanje, ga lahko nemudoma napoti na zdravljenje v ustrezno ustanovo.

“Da mora človek v krizi na pogovor s psihiatrom čakati, je zelo neugodno,” pojasnjuje Natalija Tetičkovič Bogataj, sociologinja iz društva Altra. Za zdravljenje depresije sta po njenih besedah zelo pomembni zgodnje odkrivanje znakov in ukrepanje, preden nastopi kriza.

Poziv k veliki kampanji
“Najprej bi bilo treba razširiti kapacitete psihologov in psihiatrov,” meni Valičeva. Poleg tega bi bilo dobro po vsej Sloveniji izvesti podobno akcijo za preprečevanje depresije, kot jo je na celjskem območju pred petimi leti izvajal inštitut za varovanje zdravja pod vodstvom pokojnega psihiatra Andreja Marušiča. “Organizirali so izobraževanja strokovnjakov, ki delajo z ljudmi v stiski, izdali informativna gradiva in regijo v enomesečni kampanji zasuli z informacijami o depresiji,” pravi. Leta 2004 je v celjski regiji samomor storilo 108 ljudi, leta 2005 82 ljudi, lani pa 79.

21,9 na sto tisoč prebivalcev je lani v Sloveniji znašal količnik samomora.

“Ta primer dobre prakse bi bilo treba prenesti na vso državo,” ocenjuje Valičeva in dodaja, da bi bila v kriznih časih potrebna velika kampanja za ozaveščanje o depresiji.

Litva Argentincem podarila stotico

desk@zurnal24.si (L. G.) — Thu, 09 Sep 2010 21:53:30 +0200

Strastne krike zmagoslavja najnovejših polfinalistov SP najdete v galeriji.

Tekma se je razpletla presenetljivo hitro. Po zaslugi fantastičnega meta za tri točke – od prvih osmih trojk sploh niso zgrešili – so Litovci v 10. minuti povedli z 28:18, v 13. pa že 35:20. Argentina je v prvem polčasu trojke metala 1:9. Poleg tega so Litovci učinkovito ustavili prvega asa gavčev Luisa Scolaja, Carlos Delfino je sicer dosegel 25 točk, a večino v obdobju, ko je bilo srečanje že davno odločeno.

Izbranci Kestutisa Kemzure so igrali izjemno natančno in kolektivno, največ pa za kar 32 točk vodili v 30. minuti. Več kot deset točk je doseglo kar sedem košarkarjev. Zadeli so 12 trojk iz 24 poskusov, ta odstotek pa so pokvarili v zadnji četrtini, ko je Argentina igrala bolj zavzeto, in ta del igre dobila z 32:19. Litva se bo v polfinalu pomerila z ZDA.

Svetovno košarkarsko prvenstvo, četrtfinale:

Litva : Argentina 104:85 (85:53, 50:30, 28:18)
Jasaitis 19, Kleiza 17; Delfino 25, Scola 13

ZDA : Rusija 89:79 (70:56, 44:39, 25:25)
Durant 33, Billups 15; Bikov 17, Voroncevič 14

Katarske ure tudi protokolarcem

desk@zurnal24.si (K. K.) — Thu, 09 Sep 2010 21:39:59 +0200

Darila. Medtem ko notranja policijska preiskava zaradi domnevne utaje katarskih daril v policiji še poteka, nam je šefinja protokola Ksenija Benedetti povedala, da je v petek na pogovor na tožilstvo poklican tudi uslužbenec protokola.

Protokolarci darila prijavili
Gre za uslužbenca, ki je vodil pripravo in izvedbo katarskega obiska. Bil je tisti, ki je prejel poimensko označene zavitke z darili za uslužbence vladnega urada za komuniciranje, za uslužbenca službe za avtomobilske prevoze pri generalnem sekretariatu vlade (vodjo kolone), predsednika republike in predsednika vlade ter za vodjo varovanja z urada za varovanje in zaščito.

Darila so prejeli tudi uslužbenci protokola. Štirje so dobili ročne ure, ki so bile različnih znamk: Bedat, Cvstos, Giorgio Visconti in Perrelet. Sodeč po cenah na spletu, stane vsaka nekaj tisoč dolarjev. A uslužbenci protokola so, tako njihova šefinja, vsa darila prijavili v skladu z zakonom. Tako so zdaj last države in jih ne uporabljajo, ampak so v trezorju.

Pravila pokojninske reforme

desk@zurnal24.si (Sa. K.) — Thu, 09 Sep 2010 21:21:32 +0200

Reforma. 25. septembra bo vlada 750 tisoč gospodinjstvom na dom poslala brošuro, v kateri bo pojasnila novosti pokojninske reforme:
• tako ženske kot moški bodo morali delati do 65. leta (pri tem bodo morali moški za polno pokojnino doseči vsaj 40, ženske pa 38 let pokojninske dobe);
• kmetje in samozaposleni se bodo po novem lahko upokojili predčasno; pri 60 letih;
• tisti, ki so začeli delati zgodaj, bodo pokojnino lahko dobili pri 60 letih, če bodo dosegli 43 (moški) oziroma 41 (ženske) let pokojninske dobe;
• z bonusom za otroke bo možno upokojitveno starost znižati za skupno največ dve leti;
• obdobje za odmero pokojnine se podaljšuje z 18 na 34 let;
• odlogi plačila prispevkov ne bodo več možni;
• od naslednjega leta bomo vsako leto obveščeni o stanju na pokojninskem računu.

Janša eno, Hrastar drugo

desk@zurnal24.si (Borut Hočevar/Ksenija Koren) — Thu, 09 Sep 2010 21:04:01 +0200

Obveščevalske zdrahe. Ali je Zvonko Hrastar, odpuščeni uslužbenec Sove, bivšemu premierju Janezu Janši ponujal sodelovanje? V uredništvo smo prejeli pismo, naslovljeno na Janšo in datirano z 19. januarjem 2005, pod njim pa je podpisan Hrastar. Janša je prejem pisma potrdil, medtem ko Hrastar avtorstvo zanika.

Premierja prosi za dialog

Poročen s tožilko
Obtožni predlog. Zvonko Hrastar je poročen z Branko Zobec Hrastar, ki je spisala obtožni predlog zoper Janeza Janšo v aferi Patria. “Z ženo se o tem doma ne pogovarjava,” pravi Hrastar.

Hrastar je ostal brez službe v Sovi, ko je to vodil Iztok Podbregar. V pismu Janšo poziva k dialogu, s katerim bi konstruktivno prispevala k ureditvi razmer, končuje pa ga tako: “Najinega sodelovanja se veselim, saj iskreno upam, da bo tudi v Slovensko obveščevalno varnostno agencijo prineslo vonj pomladi.”

Nepravilnosti v Sovi
Hrastar je avtorstvo pisma zanikal. Z Janšo po juniju 1988 ni “imel dialoga”, priznal pa je, da je opozarjal na nepravilnosti v Sovi. Po izgubi delovnega mesta rešuje spor na sodišču. Ima pravnomočno odločbo, da je bila njegova premestitev v Kranj nezakonita.

Kaj pravi Janša
Janša o pismu pravi nasprotno: “Pisma se bežno spomnim, njegovo vsebino oziroma navedbe je najprej razčiščeval direktor Sove, nato pa Hrastar. Kolikor mi je znano, je pričal tudi pred posebno vladno komisijo, ki je raziskovala sume nezakonitega delovanja Sove.” Sam z njim ni sodeloval na noben način.

Drugi termin odklopa na Krfu - DAN

desk@zurnal24.si (Marko Ocepek) — Thu, 09 Sep 2010 21:02:28 +0200

Pred slabim tednom ste si ogledovali prvi termin avgustovskega maturantskega izleta na Krfu, tokrat pa vam na ogled ponujamo drugi termin. V fotogaleriji si oglejte poredne igre, beach partyje ...

"Ni dajal vtisa bogataša"

desk@zurnal24.si (Saša Banjanac Lubej) — Thu, 09 Sep 2010 20:55:14 +0200

“Ni imel dragih ur ali besnega avtomobila, ni hodil na eksotična potovanja,” nam je pod pogojem anonimnosti zaupal eden od kolegov Matjaža Ogorevca, zdaj že nekdanjega delavca Centra za socialno delo (CSD) Ljubljana-Šiška.

15 let je Matjaž Ogorevc delal kot socialni delavec. Kolikokrat je zlorabil zaupanje, bo jasno na sodišču.

Proti Ogorevcu teče predkazenski postopek in je bil odpuščen, ker je socialna inšpektorica v izrednem postopku na podlagi prijave zavednega državljana ugotovila hude zlorabe nad osebo, katere oskrbnik je bil Ogorevc. Inšpektorica je med drugim tožilstvu predlagala začetek postopka za odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi.

"Spet so nekaj več!"

desk@zurnal24.si (Sergeja Hadner Hvala) — Thu, 09 Sep 2010 20:48:12 +0200

Zdravniki. “Sporazum prinaša možnosti za izboljšanje plačila nadurnega dela zdravnikov. To lahko pomeni, da se plačilo, ki so ga zdravniki dobivali za dežurstva, prenese na plačilo nadur,” je sporazum s Fidesom, ki ga je potrdila vlada, komentiral sindikalist Branimir Štrukelj. Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) je prepričan, da tak sporazum druge javne uslužbence postavlja v neenakovreden položaj. Šest sindikatov KSJS se bo zato znova odločalo, ali naj potrdijo dogovor z vlado glede zamrznitve plač.

Plačani na dežurno mesto
“Zdravnik bo med dežurstvom razporejen na dežurno mesto v skladu z razredom dežurnega mesta. V drugih oblikah, ko bo zdravnik zagotavljal 24-urno zdravstveno varstvo, na primer v turnusnem delu ali ob pripravljenosti, pa bo nagrajen v skladu s svojim plačnim razredom,” glede sporazuma vlada–Fides pravi minister za zdravje Dorijan Marušič in trdi, da se primanjkljaj v zdravstveni blagajni ne bo povečal.

Prihranek da ali ne

Vračanje soglasij
Obrazec. Fides bo danes na spletu objavil obrazec za vrnitev soglasij za delo prek rednega delovnega časa. Minister Marušič pričakuje, da bo delo v zdravstvenih domovih normalno teklo v ponedeljek.

Z zmanjšanjem plačila dežurstev naj bi v zdravstveni blagajni privarčevali 13 milijonov evrov. “Enak prihranek je mogoče doseči s strokovno optimizacijo dežurnih mest,” pravi Rajko Kenda, predsednik zdravstvenega sveta. “Za varčevanje je veliko načinov, eden od takih je plačevanje dopustov le iz osnovne plače ne glede na zaslužek prejšnjega meseca,” pa pravi prvi mož zavarovalnice Fakin.

Strategijo je spravil v predal

desk@zurnal24.si (Aleksandar Lukić) — Thu, 09 Sep 2010 20:39:50 +0200

Počasnost. Že pred slabim letom je za Agencijo za pošto in elektronske komunikacije RS (Apek) podjetje Vafer pripravilo predlog strategije, ki vključuje načrt, kako bomo delili frekvence. Ministrstvo za tehnologijo, ki ga vodi Gregor Golobič, se (od oktobra lani) do danes do predstavljenega predloga strategije ni opredelilo.

Veljavni zakon predvideva, da bomo zaradi uvedbe digitalne televizije že 1. decembra ugasnili analogne oddajnike. V četrtek so sicer potrdili, da bodo ta rok podaljšali, predvidoma za nekaj mesecev. Kakorkoli, kmalu se bo sprostilo določeno frekvenčno območje. Na vprašanje, kako ga bomo izkoristili, včeraj z Golobičevega ministrstva nismo dobili odgovora.

Mobilne brezplačne
Predlagana strategija ponuja odgovore na to, kako bomo podeljevali frekvence mobilnim operaterjem. Po zdajšnjem zakonu podaljševanja odločb o uporabi frekvenc operaterjem Apek ne sme zaračunati, zato bi morala omenjena agencija izpeljati javni razpis. Predlagana strategija nov razpis za mobilne frekvence predvideva za leto 2015. Leto pozneje se namreč večini iztečejo koncesijske pogodbe na 900-megaherčnem pasu, tiste odločbe, ki se iztečejo 2013, pa bi podaljšali do leta 2016. Razpis predvideva tudi vključitev drugih frekvenčnih pasov.

Pri Simobilu si želijo “jasne strategije razvoja panoge, ki bo zagotavljala zdravo konkurenčno okolje in bo stimulativna do operaterjev, ki so pripravljeni vlagati v prihodnji razvoj komunikacij”. Pri Mobitelu predloga strategije niso želeli komentirati.

Aduta še skrivajo

desk@zurnal24.si (Janez Zalaznik) — Thu, 09 Sep 2010 20:30:58 +0200

Za povečavo kliknite na sliko.

Petrol po novem ponuja tudi elektriko za gospodinjstva. Po izračunih, ki smo jih pripravili in temeljijo na podatkih treh odjemalcev (imena so spremenjena), pa novinec na trgu ni najcenejši. Razlika med najcenejšim in najdražjim je pri tistih, ki se ogrevajo na elektriko, blizu sto evrov.

20 odstotkov je danes v povprečju dražja elektrika, kot je bila začetek leta 2009.

Petrol za pakete elektrike in goriv zdaj ponuja okrog šestodstotne popuste, ki ga približajo najcenejšemu Elektru Primorska. Po neuradnih informacijah pa bodo prihodnji teden predstavili akcijo, s katero bodo najugodnejši ponudnik. “Celovit paket bo bistveno ugodnejši kot samo elektrika,” je včeraj zagotovil član uprave Petrola za energetiko Rok Vodnik.

En račun za hišo in vikend

Žurnalov nasvet
Račun. Poiščite račun za elektriko in na spletnih straneh drugih ponudnikov preverite, koliko enaka količina elektrike stane pri njih. Preverite tudi, ali se vam izplača preiti na eno- ali dvotarifno merjenje.
Spletni naslovi, kjer si lahko izračunate, koliko bi plačali pri katerem ponudniku:
Elektro Ljubljana
Elektro Maribor
Elektro Gorenjska
Elektro Primorska
Gen-i

Petrolovi odjemalci bodo lahko za vsa odjemna mesta dobili le en račun, denimo za stanovanje in vikend. Na eno položnico pa bo mogoče dodati tudi goriva, plin, kurilno olje in toploto, kjer jo Petrol dobavlja. Prizadevajo si tudi, da bi bilo položnico mogoče plačati na bencinskem servisu. Do konca leta pričakujejo od pet tisoč do šest tisoč odjemalcev. Od marca, ko so gospodinjstvom začeli poskusno prodajati elektriko, so pridobili 1.200 odjemalcev.