Žurnal24

Hitreje do gradbenih dovoljenj

desk@zurnal24.si (Renata Škrjanc) — Tue, 16 Mar 2010 06:45:00 +0100

“Če bi investitorji upoštevali dejstvo, da mora biti projektna dokumentacija usklajena s predpisi, bi bili postopki hitrejši; in prav obveščanju je namenjena naša brezplačna pisarna,” je za Žurnal24 povedala Maja Antonič, načelnica Upravne enote (UE) Radovljica.

V brezplačni svetovalni pisarni so od lani našteli več kot 200 obiskov, z njo pa želijo skrajšati postopke za pridobitev gradbenih dovoljenj. “Najbolje je, da investitor in projektant na svetovanje prideta skupaj; tam dobita podatke o tem, kakšni pogoji veljajo za posamezno območje in kaj vse mora vsebovati dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja.

Tako naj bi se izognili večkratnemu dopolnjevanju dokumentacije in tako daljšemu čakanju na dovoljenje. Če je dokumentacija ustrezna, je najkrajši možni čas za izdajo dovoljenja dober teden,” je pojasnila Antoničeva.

Pogrešajo dvigalo
V stavbi UE so namestili tudi večji zaslon, prek katerega obiskovalci dobijo različne informacije o postopkih in zadevah, ki jih rešuje UE, ter o njenih novostih. Prizadevajo si tudi za lažji dostop za invalide in matere z otroškimi vozički, kajti dvigala nimajo, si ga pa želijo; za zdaj so to pomanjkljivost uredili tako, da so pred glavnim vhodom namestili zvonec za invalide.

Odločitve o tem, ali bo UE ostala v zdajšnji stavbi v bližini avtobusne postaje, še ni, kajti premišljujejo tudi o selitvi na novo lokacijo; ena od možnih je na bodočem Vurnikovem trgu.

Zneski zleteli v nebo

desk@zurnal24.si (Mojca Marot) — Tue, 16 Mar 2010 06:45:00 +0100

Stanovalci nekaterih blokov v Celju so te dni na položnicah za odvoz oziroma ravnanje z odpadki zagledali zneske, ki so precej odstopali od povprečja. Večinoma je šlo za višje zneske, nekateri pa so, kot nas je opozoril eden od bralcev, prejeli tudi nižje. V Simbiu, družbi za ravnanje z odpadki pojasnjujejo, da ne gre za povišanje cen, temveč za nov obračun storitev, ki je odvisen od števila ljudi v določenem stanovanju.

Upravniki premalo pozorni
Število stanovalcev so občani glede na nov pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb morali sporočiti upravnikom, ti pa so podatke posredovali družbi Simbio. “Mi imamo v odloku zapisani dve možni različici za obračun; eno po kvadratnem metru, drugo po številu uporabnikov. Napaka upravnikov je bila, da so nam tam, kjer so podatke imeli, sporočili le število ljudi, ob tem pa niso preverjali velikosti zabojnikov in pogostosti odvoza smeti, zato so se dogajala velika odstopanja. V tem tednu se bomo sestali z vsemi upravniki in odpravili napake,” pojasnjuje direktor Simbia Marko Zidanšek.

“Stanovalcem na Milčinskega ulici 3, 4 in 11–14, na Kraigherjevi ulici 7, Okrogarjevi ulici 7 ter Čopovi ulici 25 bomo do nadaljnjega zaračunavali odpadke po starem, se pravi glede na kvadraturo stanovanja, dokler ne bomo od upravnikov dobili točnih podatkov o številu ljudi in uredili razmerij med našo družbo in upravljalci, ki morajo skladno s stanovanjsko zakonodajo poskrbeti za delitev stroškov odvoza odpadkov po številu ljudi na stanovanjsko enoto,” dodaja Zidanšek.

Prizadetim stanovalcem bodo položnice za februar, izračunane glede na število ljudi, stornirali in poslali nove.

Avditorij ni prenizek

desk@zurnal24.si (Iztok Golob) — Tue, 16 Mar 2010 06:35:00 +0100

Letno gledališče v Gradu Khislstein je projektirano pravilno, zatrjuje kranjska mestna uprava v odgovoru na govorice, ki so se pojavile v zadnjem času. Po njih naj bi bil avditorij prenizek, zato naj bi imele prve vrste slab pogled na oder.

Govorice neosnovane
“Kakšno mnenje o neustrezni arhitekturni rešitvi za letno gledališče smo ujeli tudi na občini,” je zapisala predstavnica za stike z javnostmi Mendi Kokot. Zatrjuje, da so neosnovane. “Projektant P. U. Z., Jurij Kobe iz Ljubljane, ki je tudi predavatelj na fakulteti za arhitekturo, zatrjuje, da je letno gledališče projektirano pravilno in ni nevarnosti za težave, ki jih omenjajo govorice,” pojasnjuje Kokotova.

Tudi drugi pomisleki
Natalija Polenec, direktorica zavoda za turizem, ki je pomagal z nasveti glede opreme, govoric o prenizkem avditoriju sicer ni slišala. Ima pa, medtem ko školjka že daje slutiti podobo novega letnega gledališča, drug pomislek, posebno okrog števila sedežev.

Pogreša večji avditorij. “Petsto sedežev pomeni, da si večjih dogodkov še vedno ne bomo mogli privoščiti,” ne skriva nekoliko grenkega priokusa ob zamujeni priložnosti, se pa v isti sapi zaveda omejene velikosti prostora in potrebe po kompromisih.

Kdo bo skrbel za program
Prostore na lokaciji nekdanjega Lovskega dvorca, zdaj Luninega vrta, bo upravljal Gorenjski muzej, kdo bo skrbel za program, še ni znano. “Glede upravljanja tega dela objekta je v teku javno naročilo za storitev programske koordinacije in tehničnega upravljanja letnega gledališča Lunin vrt,” je zapisala Kokotova in opozorila, da rok za prijave poteče danes.

Milijoni za okolje

desk@zurnal24.si (Mojca Marot) — Tue, 16 Mar 2010 06:30:00 +0100

“V Sloveniji je šest kritičnih onesnaževalcev okolja, ki so še vedno v postopku pridobivanja tako imenovanih okoljskih dovoljenj IPPC in ni rečeno, da jih bodo sploh dobili,” je dejal okoljski minister Roko Žarnić in z izjavo razburil odgovorne v Cinkarni Celje ter obeh steklarnah, v Rogaški Slatini in Hrastniku, ki jih je med drugimi posebej izpostavil kot onesnaževalce.

3 tisoč delovnih mest neposredno, posredno pa še več, bi bilo ogroženih, če bi morale cinkarna ter steklarni v Rogaški Slatini in Hrastniku res zapreti vrata.

Inšpektorji jih preverjajo
“Mi smo vlogo za IPPC oddali pravočasno, leta 2006, marca 2008 pa od Agencije RS za okolje (Arso) prejeli poziv za dopolnitev, ki je bila izključno administrativne narave. Na odgovor oziroma rešitev čakamo od junija 2008,” pojasnjuje tehnična direktorica cinkarne Nikolaja Podgoršek Selič in dodaja, da izvajajo vse predpisane monitoringe in o rezultatih vsako leto poročajo Arsu. “Preglede redno opravljajo tudi inšpekcijske službe, sploh pa smo od leta 2000 do 2007 za okoljske investicije namenili prek 25 milijonov evrov in smo prvi podpisnik programa odgovornega ravnanja z okoljem v Sloveniji,” še pove Podgoršek Seličeva.

Oddane pravočasno

Vse vloge. Vsi onesnaževalci, poleg zgoraj navedenih je Žarnić omenil še Nafto - Petrochem, Acroni Jesenice, Metal Ravne ter Kemiplas, so leta 2006 pravočasno oddali vloge za pridobitev okoljskih dovoljenj IPPC, da teh še ni, pa naj bi bila kriva država. Kot je dejal Žarnić, se je evropska komisija odločila tožiti Slovenijo, ker bi ta morala dovoljenja IPPC skoraj 160 podjetjem in odlagališčem izdati že do konca oktobra 2007, a jih je do danes dobilo le 120.

Čas je do oktobra
V Steklarni Rogaška, ki zaposluje skoraj tisoč ljudi, pojasnjujejo, da so v okoljevarstvene zahteve v zadnjih treh letih vložili okoli 350 tisoč evrov, potrebnih pa bo še 1,6 milijona evrov. “Vlogo za pridobitev IPPC smo oddali v zakonitem roku leta 2006, v skladu z odločbo EU pa je rok za prilagoditev okoljskim zahtevam pri nas oktober 2010,” pojasnjuje Judita Vrečar, predstavnica za stike z javnostmi Steklarne Rogaška.

Na prvem mestu zdravje
“Varnost in zdravje zaposlenih ter varovanje okolja jemljemo zelo resno. IPPC-dovoljenje za novo tovarno, pravočasno oddana vloga za pridobitev dovoljenja IPPC v stari tovarni, dejavnosti za pridobitev dovoljenja na obeh lokacijah ter vsa druga konstantna vlaganja v izboljšanje delovnih in okoljskih pogojev so dokaz, da ne spadamo v krog podjetij, o katerih govori minister,” pa pravijo v Steklarni Hrastnik, ki zaposluje 750 ljudi.

“Steklarna na novi lokaciji, kjer izdelujemo tehnološko zahtevne izdelke za embalažo, obratuje od leta 2005 ter je zgrajena v skladu z vsemi novimi predpisi in najboljšo razpoložljivo tehniko. Samo za čistilne naprave v tem objektu smo namenili dobra dva milijona evrov,” pojasnjuje Mojca Lavrič iz Steklarne Hrastnik.

Lov na zdravnike

desk@zurnal24.si (Nataša Ručna) — Tue, 16 Mar 2010 06:25:00 +0100

“Nezaslišano je, da v soboto dopoldne v lucijskem zdravstvenem domu moje devetletne hčerke, ki je imela, ne glede na to, da je dobila analgetik, visoko temperaturo ter močne bolečine glave in v zadnjem delu vratu, ni mogel pregledati noben zdravnik,” je ogorčena mati.

Medicinska sestra ji je zjutraj po telefonu naročila, naj pride popoldne, ko bo na voljo zdravnik, ki se na otroke bolj spozna. V zdravstveni dom se je vseeno odpravila prej, saj lekarne v piranski in izolski občini delajo le do 13. ure. V čakalnici sta morali počakati, da je ura odbila natanko eno popoldne, ko je vrata svoje ambulante odprl popoldanski dežurni zdravnik; ta je po pregledu omenjal možnost meningitisa in predpisal antibiotike.

Koncesionarji brez nadzora

Čudi me.

Matjaž Krajnc, direktor ZD Piran, o odsotnosti pediatrinje in splošne zdravnice koncesionarke

Dežurne pediatrinje v soboto ni bilo na delovnem mestu, dopoldne edini navzoči zdravnik pa bolne deklice tudi ni sprejel. Direktorju Zdravstvenega doma (ZD) Piran Matjažu Krajncu se včeraj zaradi zasedenosti ni uspelo pozanimati o primeru, ga je pa začudilo, da pediatrinje, sicer koncesionarke, ni bilo.

Prav tako se je nedavno čudil temu, da koncesionarka splošne medicine Maja Gabrijelčič ni nikogar obvestila, do kdaj bo odsotna, o čemer so ga spraševale Primorske novice. V zvezi z zadnjim je povedal, da se je z zavodom za zdravstveno zavarovanje dogovoril, da bodo zadevo preverili, saj sam nima pooblastil za nadzor koncesionarjev. Krajnc pa na splošno meni, da kljub občasnim težavam dobro koordinira delo zdravnikov in kandidira za nov mandat, saj se mu stari izteka.

Zakaj je ni sprejel
“Dežuren sem bil v petek popoldne, vso noč in v soboto dopoldne. Ko sem se vrnil od urgentnega primera, mi sestra ni omenila, da bi bilo z otrokom v čakalnici kaj hudo narobe,” je dejal Marino Ferfolja, ki minulo soboto dopoldne ni sprejel bolne deklice. Medicinska sestra pa je na materin protest, ker ju niso hoteli sprejeti, odvrnila, da dela po navodilih zdravnika.

“Mislil je, da sem mrtva”

desk@zurnal24.si (Nada Černič Cvetanovski) — Tue, 16 Mar 2010 06:15:00 +0100

Ločene izpovedi

Strah. Žrtev svoje zgodbe ni hotela povedati v prisotnosti obdolženega 35-letnika, saj jo je bilo strah. Povedala je, da je bila deležna groženj in anonimnih telefonskih klicev ter da se obdolženca boji.

“Ko sem mu rekla, da se bom odselila, če se ne bo on, je rekel, da živa ne. Zgrabil je blazino in mi jo tiščal na glavo, nekaj časa sem kričala, nato sem izgubila zavest,” je na sodišču pripovedovala Miranova zunajzakonska partnerica.

“Ko se nisem mogla več boriti, sem se vdala, on pa je mislil, da sem mrtva in me je spustil,” je nadaljevala svojo zgodbo žrtev, ki je od novembra lani nameščena v varni hiši, na sodišču pa je bila zaščitena z varnostnikoma. Prepričana je, da danes ne bi bila več živa, če ne bi iz sobe pritekel njun otrok in jo tako rešil.

Nisem se je dotaknil
Podjetnik Miran A., ki so mu pred dnevi odpravili hišni pripor, pripoveduje drugačno zgodbo. Pravi, da sta se s partnerico, s katero se občasno razhajata že devet let, prepirala in prerivala na kavču, nato pa je iz sobe pritekel sin in sta nehala.

Kot pravi obdolženi, sta naslednje jutro skupaj odpeljala otroka v vrtec in šolo, nato pa sta šla na kavo, kjer sta se pogovarjala kakšni dve uri. Ona je nato odšla v službo, on pa je doma poskrbel za otroka. Proti večeru so nenadoma vstopili policisti in ga odpeljali zaradi poskusa uboja.

Tudi do petkrat dražji

desk@zurnal24.si (Nina Oštrbenk) — Tue, 16 Mar 2010 06:10:00 +0100

“Delamo v smeri, da bi bili vrtci v Sloveniji brezplačni čim prej,” je pojasnila Mojca Grobelnik z ministrstva za šolstvo in šport. Morda se bo to zgodilo leta 2014, ko bodo za to predvidoma namenili dodatnih 40 milijonov evrov.

Na Dunaju 57 evrov

Vpis v vrtce

MOL. Včeraj se je začel vpis predšolskih otrok v javne vrtce za šolsko leto 2010/11. Vpis bo potekal do 31. marca vsak delovni dan med uradnimi urami, 16., 23. in 30. marca pa do 18. ure.

Cene. Ljubljanski starši za otroke v prvem starostnem obdobju plačujejo od 0 do 296 evrov na mesec, največ, 14,5 odstotka, jih plačuje 185 evrov. Za drugo starostno obdobje jih mora največ odšteti 142 evrov, sicer pa je razpon do 0 do 228 evrov.

A za zdaj starši v Ljubljani za vrtec plačujejo tudi do petkrat več na mesec kot starši dunajskih otrok. Ti od lanske jeseni plačujejo le prispevek za hrano, ki je 57 evrov na mesec, ljubljanski starši pa od 0 do 296 evrov (odvisno od plačilnega razreda in starosti otroka).

Dunaj je za uvedbo brezplačnih vrtcev namenil sto milijonov evrov več kot prejšnja leta, v letošnjem proračunu kar 483 milijonov evrov, so pojasnili na agenciji za stike z mestom Dunaj. MOL je v letošnjem proračunu za predšolsko vzgojo namenila 54 milijonov evrov.

Za zagotovitev brezplačnega vrtca bi potrebovali najmanj 63 milijonov za otroke, ki so v vrtec že vključeni, je povedala načelnica oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje MOL Marija Fabčič. Po ocenah v glavnem mestu vrtce obiskuje 85 odstotkov otrok.

Fabčičeva je dejala tudi, da se Ljubljane in Dunaja ne da primerjati, ker v Sloveniji pravila predšolske vzgoje določa država, financirajo jo občine, v Avstriji pa lokalne skupnosti dejavnost financirajo in tudi urejajo pravila: “Zato kakršnakoli hitra primerjava ni mogoča, saj so pristojnosti in obveznosti na različnih ravneh.”

“To mora biti cilj države”

117 milijonov evrov bi MOL stalo, če bi zdaj uvedla brezplačne vrtce.

Poleg tega je Fabčičeva s prstom pokazala na državo: “Ko se bo država odločila, da so brezplačni vrtci njena prioriteta, bo občinam za to zagotovila zadostna sredstva in določila faze povečevanja števila otrok v vrtcih (v Sloveniji še 40 odstotkov otrok ni vključenih v vrtce), in to bo postal njen transparenten cilj. Do zdaj te strategije žal še nismo videli,” je dejala.

V Ljubljani starši za vrtec plačujejo povprečno 110 evrov na mesec, so sporočili z MOL.

Grobelnikova je odgovorila, da brezplačni vrtci so njihova prioriteta. Letos bodo za predšolsko vzgojo namenili 290 milijonov evrov, saj je njihov cilj, da bi v vrtce vsako leto vključili več otrok.

Če bo politična volja

desk@zurnal24.si (Živa Zakšek) — Tue, 16 Mar 2010 06:00:00 +0100

3 dni po roku za zaključek postopka je vlada šele obravnavala predlog zakona.

Prejšnji teden je vlada določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna ter o določitvi njunih območij. Kot smo poročali, so na Mirni opozorili, da po rokovniku z dejavnostmi že zamujajo.

Zato se postavlja vprašanje, ali bodo letos sploh lahko izvedli lokalne volitve ali pa bodo morali – tudi če državni zbor predlog zakona potrdi – počakati na naslednje redne lokalne volitve, ki bodo leta 2014.

Referendum. Na njem so se krajani odločali za izločitev KS Mirna iz Občine Trebnje in za ustanovitev lastne občine. Udeležilo se ga je okoli 1.500 oziroma slabih 69 odstotkov volilnih upravičencev. Od tega jih je bilo kar 1.300 oziroma dobrih 88 odstotkov za ustanovitev občine Mirna. Glede na tako visok rezultat so na Mirni že takrat od državnega zbora pričakovali potrditev občine.

Praksa prejšnjih let
Postopek za ustanovitev občine bi moral biti skladno z rokovnikom, ki so ga predstavniki Krajevne skupnosti (KS) Mirna dobili že maja, ko so stekle dejavnosti za izločitev iz Občine Trebnje in ustanovitev lastne občine, končan do 8. marca, je povedala Petra Krnc, predstavnica za odnose z javnostmi v KS Mirna. Vlada je predlog zakona potrdila tri dni po roku, državni zbor pa ga sploh še ni obravnaval.

A na Mirni glede na prakso prejšnjih let kljub zamujenemu roku ostajajo optimisti. “Pred štirimi leti je imel Šentrupert referendum aprila, v državnem zboru pa so ga potrdili maja. Prepričani smo, da se vsi postopki lahko izpeljejo in tudi lokalne volitve letos sploh niso vprašanje, če bo politična volja,” je izpostavila Krnčeva in dodala, da je po njihovih informacijah skrajni rok za zaključek vseh postopkov 9. junij.

Postopki se nadaljujejo
Kot so nam sporočili iz Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, so bile zadnje redne lokalne volitve izvedene 22. oktobra 2006, prvi rok za razpis rednih lokalnih volitev pa je 9. junij 2010. “Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 in ne manj kot 60 dni. Da bi bile volitve izvedene tudi v predlaganih občinah Mirna in Ankaran, mora začeti veljati zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki je v postopku sprejemanja v državnem zboru. Postopki ustanavljanja obeh predlaganih občin se torej nadaljujejo,” so povedali.

Predvidoma ta teden
Na današnjem kolegiju predsednika državnega zbora Pavla Gantarja naj bi obravnavali omenjeni predlog zakona, ki naj bi ga uvrstili na izredno sejo državnega zbora. Ta pa naj bi se zgodila še ta teden.

V ozadju spora je koncesija

desk@zurnal24.si (Manca Borko) — Tue, 16 Mar 2010 06:00:00 +0100

Spor na sodišču

Denar. O dolgu bo presojalo ljubljansko okrožno sodišče. V JR pravijo, da ne gre za spor, ampak za izterjavo dolga, Bojan Merc pa meni, da je prehitevanje sodnih mlinov z rezanjem aktivnih optičnih kablov nedopustno.

“Da so odjemalci ostali brez povezave, je posledica neplačevanja Datacentra Javni razsvetljavi za uporabo njene lastnine – optičnega omrežja,” so vzrok za odklop dela optičnega omrežja pojasnili v Javni razsvetljavi (JR).

Moten dostop do spleta so zato imeli uporabniki Amisa, T-2 in Skylina, Banka Volksbank, Univerza v Ljubljani, ministrstvo za šolstvo ter davčna uprava. Moteno je bilo delovanje urbane in brezgotovinsko plačevanje v Mercatorjevih poslovalnicah.

V JR so dodali, da so Datacenter o odklopu obvestili decembra lani, potem ko jim 18 mesecev ni plačal uporabe optičnega omrežja, dolg pa je tako narasel na več kot pol milijona evrov. Kot rok plačila so določili konec februarja, 1. marca pa so jih obvestili, da bo sledil odklop, če dolga ne poravnajo v osmih dneh.

Družba Javna razsvetljava je mimo družbe Datacenter poskrbela za povezavo vseh uporabnikov, ki so ostali brez te in so se obrnili na našo družbo.

Javna  razsvetljava

“Naj pripomnimo, da je bila naša strpnost izjemno velika, saj tako dolgega neplačevanja denimo od elektropodjetij, Telekoma in Mobitela, ki prav tako ponujajo svoje omrežje v uporabo tretjim osebam, nihče ne bi mogel pričakovati,” so pojasnili v JR. Ta je po odprodaji deleža Mestne občine Ljubljana (MOL) v skoraj 95-odstotni lasti podjetja Enlux.

Zaplet zaradi koncesije
Bojan Merc, direktor Datacentra, je povedal, da je spor nastal septembra 2008, ko je MOL JR odvzela koncesijo. Maja lani so spor začasno rešili in sklenili dogovor z dobropisom v višini dobrih sto tisoč evrov. Po medsebojnem dogovoru od takrat do decembra od JR niso dobili nobenega računa, je še dejal in dodal: “Dogovorili smo se, da se bomo pogovorili o plačilu in pogojih dela za naprej, ko se bodo z MOL uskladili glede vračila koncesije.”

Decembra lani je MOL JR vrnila koncesijo, takrat pa so iz JR Datacentru “postavili nemogoč pogoj takojšnje poravnave plačila za nazaj, pri čemer pa nas zdaj terjajo tudi za strošek dobropisa”, je pojasnil Merc.

Po četrtkovem odklopu Datacentrovih odjemalcev iz optičnega omrežja JR je Datacenter svoje uporabnike priključil nazaj. V JR pravijo, da so to storili samovoljno, zato so že vložili kazensko prijavo.

“Na koncu ostane Strasbourg”

desk@zurnal24.si (M .S.) — Mon, 15 Mar 2010 22:47:46 +0100

“Sodnica Irena Testen je pred dobrim letom razsodila meni v prid, tokrat pa bom tožbo izgubil, saj je za izvedensko mnenje zaprosila Vekoslavo Korošec.” Tako je po današnji obravnavi napovedal učitelj Anton Vorina, ki zaradi domnevno nepravilnega obračunavanja povečane delovne obveznosti toži Poslovno-komercialno šolo Celje (PKŠ).

“Koroščeva je lani v podobnem sporu med mojo kolegico in PKŠ dala prav delodajalcu, in tako je bilo tudi tokrat,” je razočaran Vorina. Na vprašanje, na katerem pravnem viru slonijo njene trditve, Koroščeva ni znala odgovoriti, je dejal in dodal, da ne bo  odnehal.

Žongliranje s funkcijami

desk@zurnal24.si (Centralna redakcija) — Mon, 15 Mar 2010 22:36:58 +0100

Koalicija. Generalna državna tožilka Barbara Brezigar bo osrednja tema rednega srečanja predsednikov koalicijskih strank.

Zalar pričakuje soglasje
Ker je premier Borut Pahor soočenje pravosodnega ministra Aleša Zalarja in Brezigarjeve sklical za petek, viri blizu Pahorja danes ne pričakujejo odločitve, nam je pa Zalarjeva služba za odnose z javnostmi včeraj sporočila, da od sestanka pričakuje “neko soglasje”. Zvečer je v televizijskem nastopu namignil, da bo vztrajal – če ne pade Brezigarjeva, gre on.

Pahor naj bi ostal odločen, da Brezigarjeve ne bo zamenjal pred iztekom mandata naslednje leto, razen če za tako odločitev dobi res močne argumente. Večina poslancev SD naj bi predsednika podpirala, a ne vsi. Posamezni poslanci SD so celo kritični do LDS, češ da z željo obvladovati policijo in pravosodje že presega meje dobrega okusa. Motijo jih predvsem čustveni odzivi v zadnjem času.

V DeSUS pa so še neodločeni, saj Karl Erjavec pravi, da bodo počakali na Zalarjeve argumente.

Miklavčič je pripravljen zdržati še en mesec. Naslednik bo moral biti čisto Pahorjev človek, pravijo v SD. O kandidatu še vedno nič dorečenega.

Poslanci bi bili ministri
Rajko Kenda se s premierjem očitno ni uskladil, saj se je Pahor o prevzemu ministrstva za zdravje pogovarjal z Dorijanom Marušičem, ki se mora odločiti do nedelje. Želita si ga Pahor in del SD, ni pa Miklavčičev kandidat. Temu se zdita boljša kandidata poslanka SD Andreja Rihter in bivša ljubljanska rektorica Andreja Kocijančič, ki ob ponedeljkih sodeluje na kolegijih ministra, a pravi, da je v vlado ni povabil nihče.

Minister za kmetijstvo Milan Pogačnik je klonil pod težo obtožb. Možna naslednika sta poslanec Janko Veber in začasni šef Kobilarne Lipica Tomi Rumpf.

O prevzemu kmetijskega ministrstva se je Pahor pogovarjal s poslancem SD Jankom Vebrom, ki je bil kandidat za ta resor že v preteklosti, a Veber ni edini kandidat. V igri je tudi Tomi Rumpf, ki je bil šef Pogačnikovega kabineta v začetku mandata, potem pa je odšel za šefa Kobilarne Lipica.

Sopodpis in posoda tefal: Kandidata – drugič. Jenull in Nussdorferjeva skozi oči kolegov

(Foto: Boštjan Tacol)

Hinko Jenull, vrhovni državni tožilec

(Ne)upoštevanje zakonov. Med ministrovanjem Ivana Bizjaka v vladi Janeza Drnovška je tri leta služboval kot državni sekretar za zakonodajo. “Brez dvoma zakone dobro pozna. Spisal je obstoječi državnotožilski red. A ga zdaj, ko je ministru Alešu Zalarju svetoval pri izdelavi navodila k redu, obrača na glavo. Pri pisanju reda se je zavzemal za to, da vodje tožilcev obvezno podpišejo vsako tožilsko odločitev. Minister Zalar z navodili to zdaj prepoveduje, Jenull pa kot tožilec temu ni posebej oporekal,” tožilci pojasnjujejo, zakaj si Jenulla ne želijo za generalnega državnega tožilca. Jenull, ki je od novembra lani na pravosodnemu ministrstvu pomagal pisati kazensko zakonodajo, trdi, da so omenjena navodila pisali svetovalci ministrstva in ne on. “Vseskozi trdim, da je sopodpis vodje potreben, ko tožilci odločajo o zahtevnejših zadevah. In trenutna navodila k državnotožilskemu redu tega ne ukinjajo,” pravi Jenull.

Menjavanje strani. Ob osamosvojitvi Slovenije je iz sodniških vrst prestopil med tožilce. Za najvišji položaj v tožilstvu je neuspešno kandidiral že leta 2004. “Ne more se odločiti, ali bi sledil politiki ali stroki. Vedno si pusti odprto pot in nikoli se jasno ne opredeli, kateri opciji bi pripadal,” mu očitajo tožilci.

(Foto: Dejan Mijović)

Vlasta Nussdorfer, višja državna tožilka

Beli obroč Slovenije. “Tega ne bi komentirala, saj generalno državno tožilko še imamo,” o možnosti, da bi nadomestila Barbaro Brezigar, pravi višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer. Strokovnosti ji ne oporekamo, a se zdi, da ni ločnice med delovanjem Belega obroča Slovenije in njenim tožilskim delom, menijo njeni tožilski kolegi. “Seveda postavljam mejo, in to zelo jasno. Dopoldne delam kot tožilka, z žrtvami pa se ukvarjam popoldne,” očitke zavrača Nussdorferjeva. Leta 2004 je že kandidirala za prvo tožilko v državi, a je od kandidature odstopila; šest let je predsedovala tožilskemu društvu.

Brezigarjeva jo je oktobra lani zaradi “podhranjenosti” premestila na ljubljansko okrožno tožilstvo. Nussdorferjeva je takrat menila, da je odločitev diskriminatorna, saj je enkrat že bila premeščena. “Dvanajstega aprila poteče to obdobje, ko sem bila dvakrat na teden prisotna kot tožilka na okrožnem sodišču,” razlaga Nussdorferjeva.

Disciplina. Poskus dicipliniranja se je zgodil že leta 2005, ko je od Brezigarjeve dobila opomin, ker je sodelovala v Janini akciji Znani Slovenci kuhajo s tefalom. Tefalovo posodo ji očitajo tudi drugi tožilci. “Očitala mi je tudi, da sem obiskovala tečaj angleškega jezika, šola pa je nato v svoji reklami uporabila moje ime, a o tem nisem vedela ničesar. Če bi kupila Murino obleko, pa bi očitno delala reklamo tudi za Muro.”

Na njivah spet bela pena

desk@zurnal24.si (N. R. ) — Mon, 15 Mar 2010 21:56:37 +0100

“Na svoji njivi sem na površini približno od dva do tri tisoč kvadratnih metrov opazil, da je bila tu in tam prekrita z belimi kosmiči, in poklical center za obveščanje,” je povedal Nevijo Jurinčič, bližnji sosed kemične tovarne Kemiplas.

Muharem Kadić, direktor Kemiplasa, je potrdil, da ga je obiskala inšpekcija, ki pa po njegovih besedah ni odkrila večjih nepravilnosti. “Ta sosed, ki je na svoji parceli opazil peno, ima pol hektarja zemljišč, na naših desetih hektarjih pa ni bilo nobenih sledov. Ne izključujemo možnosti, da je kdo peno tja prinesel, saj smo opazili luknje v ograji okoli tovarne,” meni. V peno se sicer pri visoki temperaturi spremeni anhidrid solne kisline (AFK), ki jo proizvajajo v Kemiplasu.