Vega, ki se je rodil v kmečki družini v hribovski vasi Zagorica pri Moravčah 23. marca 1754, je tako v slovenski kot svetovni znanosti pustil velik pečat. Med drugim je leta 1789 število π izračunal na 140 decimalk in tako dosegel svetovni rekord, ki se je obdržal vse do leta 1841.
Njegovo najpomembnejše delo je veliki desetdecimalni latinsko-nemški logaritmovnik (Thesaurus logarithmorum completus), ki je dolgo časa veljal za enega izmed redkih računskih pripomočkov za zelo natančno računanje.
-
Gauss odkril napake
Leta 1851 oziroma 57 let po izdaji Vegovega logaritmovnika je nemški matematik Carl Friedrich Gauss opozoril na napake v enem izmed najbolj znanih Vegovih del.
Med drugim naj bi tako Vega storil napako v računski metodi, nenatančne pa so bile tudi nekatere zadnje decimalke.
Lunin krater Vega
Pomemben slovenski znanstvenik je bil tudi velik ljubitelj fizike in astronomije.
Kot je za zurnal24.si povedal Jože Pokovec iz Muzeja Jurija Vege, je bilo v tistem času znanih sedem planetov in prav Vega je zelo natačno izračunal maso teh planetov. Vega pa je tudi edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni.
Krater sta prvič vrisala v svojo Lunino karto J. Maedler in W. Beer leta 1837, piše v Listu za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje Presek .
"Leži na z Zemlje vidni strani precej daleč na južni strani Luninega diska ob Južnem morju (Mare Australe)," piše v zborniku.
Kako je premagal Turke
V veliko pomoč pa je bil Vega tudi takratni avstrijski vojski. V omenjenem muzeju si tako lahko ogledate maketo njegovega topa možnarja, s katerim je vojska v Beogradu uspešno premagala Turke.
Ena od bistvenih novosti topa je bila, da je lahko izstrelek letel 3109 metrov, kar je dvakrat več kot pri starih možnarjih. Za nova topa si je uspešen znanstvenik in vojskovodja zaslužil križec Marije Terezije.
"Še nikoli slišali za njegove dosežke"
V muzeju v Zagorici si lahko med drugim ogledate njegove spominske knjige, naslovne strani predavanj in maketo njegovega možnarja. Pokovec ob tem pravi, da je velika škoda, da se v slovenskih šolah o Vegi govori zelo malo.
"Vsako leto v muzej pride okoli osem šol, pa še te samo s štajerskega konca. Veliko je takih, ki niso še nikoli slišali, kaj vse je naredil. Obiskovalci so presenečeni," še pravi sogovornik.
