Približno dve tretjini Slovencev je v zadnji raziskavi o bralni kulturi povedalo, da bere knjige. V resnici je ta številka nekoliko nižja, saj branje šteje med tiste aktivnosti, ki naj bi jih počeli pač vsi in je zato družbeno zaželena aktivnost. V zadnjem letu je tako vsaj eno knjigo prebralo le 58 odstotkov. Največ jih bere, ker jim razširi obzorja in znanje ali pa jih veseli. Kot izgovor za nebranje, pa posamezniki navajajo pomanjkanje časa, lenobo ali ker raje berejo stvari na spletu, časopisu in revijah. Število bralcev pa je približno enako kot prejšnja leta.
Na vprašanje "Kje ste dobili knjigo, ki ste jo nazadnje prebrali" je največ ljudi odgovorilo, da v knjižnici. Nakup knjige je šele na četrtem mestu. Avtorji v raziskavi navajajo, da to ni presenetljivo, saj je kar četrtina Slovencev članov splošnih knjižnic. Vsako leto pa si izposodimo okoli 14 knjig na prebivalca. Le sedem odstotkov bralcev pa je letos izpostavilo, da ne obiskuje knjižnic.
Kot enega izmed možnih razlogov za vse manj kupljenih knjig, nad katerim tarnajo založniki, pa v raziskavi navajajo tudi povprečne cene knjig, ki naj bi znašale med 15 in 25 evri, med tem ko naj bi bili kupci pripravljeni plačati za knjigo med 10 in 12 evrov.
Bralci v večini knjige berejo na podlagi priporočil prijateljev in pa tudi lestvic najbolj prodajanih knjig. Ob tem pa Andrej Blatnik, urednik in profesor na filozofski fakulteti, v poročilu izpostavlja, da z upoštevanjem drugih dostopnih podatkov o branju v Sloveniji lahko
ugotovimo, "da količina branja v Sloveniji stagnira, kakovost tega branja pa se zmanjšuje".
