Bo zaradi Mirangea kdo odgovarjal?

Ministrstvo zdaj po njegovih besedah skupaj z državnim pravobranilstvom proučuje, ali je možna revizija, za katero pa se bo odločilo le, če ne bo preveč tvegana. V nasprotnem primeru bo država podjetje poplačala.

Virant je danes ponovil, da ravnanje države v zadevi Mirage predstavlja "šolski primer norčevanja iz zdrave pameti državljanov", oz. "kako se ne dela z javnim denarjem".

V tej zadevi je bilo po njegovih besedah s strani države narejenih več napak, najhujši pa sta bili uvedba nalepke za tehnični pregled motornih in priklopnih vozil, kar je bil "navaden birokratski nesmisel", saj "od njih nihče, razen tistih, ki jih tiskali, ni imel ničesar", ter pogodba z izvajalcema Cetis in Mirage, ki je bila sklenjena zaupno, torej brez javnega naročila, čeprav za to ni bilo "nobenega razumnega razloga".

Pogodba sklenjena za določen čas

Pogodba je bila sicer sklenjena za določen čas petih let, in sicer leta 2001, ko je bil notranji minister Rado Bohinc. V zvezi s tem primerom se je tedaj pogosto omenjalo tudi interese takratnega generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja.

Aktualni notranji minister o njuni morebitni odgovornosti danes ni želel govoriti, saj se ne želi "iti kriminalista". Napovedal pa je, da bodo celotno dokumentacijo predali pristojnim službam, ki bodo ocenile, ali se dajo na tej podlagi razviti kakšni postopki ali ne. Sam se sicer boji, da je primer zastaral.

Virant je v zvezi s pogodbo poudaril še, da je bil v njej vračunan visok dobiček. Kot je spomnil, je nalepka stala pet evrov, iz sodbe pa je razvidno, da bi proizvajalec z vsako nalepko iztržil 3,80 evra čistega dobička. Poleg tega v pogodbi ni bilo klavzule, ki bi urejala možnost, da država nalepke ukine.

Prav to pa se je zgodilo leta 2005 v času notranjega ministra Dragutina Mateja, je spomnil. A tedaj je njegovih besedah sledila tretja napaka. Odpoved pogodbe je bila namreč enostranska, "speljana na nespameten način ob ignoranci strokovnih pravnih mnenj".

Če bi prišlo do dogovora z Mirageom, bi bila odškodnina nižja že zato, ker ne bi bilo za več kot tri milijone evrov zamudnih obresti, je dejal minister. Poleg tega bi morebitni sporazumni dogovor za državo lahko pomenil tudi manjši osnovni znesek, je dodal.

Nauk zgodbe, tako Virant, je mogoče potegniti za dva projekta: projekt racionalizacije javnega naročanja, tako da se bo šlo povsod v javne razpise in se bo mogoče na podlagi zakonodaje dodatno pogajati še tudi z izbranim izvajalcem, in projekt Stop birokraciji!, katerega namen je poenostavljanje postopkov in opozarjanje na slabo birokratsko prakso.

Minister je v tej luči napovedal, da bo vlada že v četrtek sprejela akcijski načrt za več protibirokratskih ukrepov, med njimi pa je izpostavil uvedbo možnosti, po kateri bo neki obrazec namesto državljana izpolnil uradnik.

Podjetju plačati glavnico v višini 3,48 milijona evrov

Sodba višjega sodišča v zadevi Mirage državi narekuje, da mora novomeškemu podjetju plačati glavnico v višini 3,48 milijona evrov zaradi izgube čistega dobička in glavnico v višini 1,16 milijona evrov, ki se nanaša na 25-odstotni davek na dohodek pravnih oseb (oboje s pripadajočimi zakonskimi in zamudnimi obrestmi od 18. januarja 2006 do plačila).

Poleg tega Mirageu pripada tudi povrnitev stroškov postopka v višini 18.358 evrov, 10.501 evrov in 10.011 evrov. Omenjeni zneski so bili sicer izračunani konec prejšnjega tedna in se zaradi obresti dnevno zvišujejo.

Nino Verdnik

Janša: Sodba vrh ledene gore sodne korupcije

Janez Janša, ki je bil v času prekinitve pogodbe predsednik vlade, je ob robu predstavitve knjige Moja pot dejal, da sodbe sicer še ni prebral, da pa če je tako, kot pišejo mediji,potem je to po njegovem "nek vrh ledene gore sodne korupcije v Sloveniji."

"Vsi se spomnimo tistih nalepk, ki so bile popolnoma nepotrebne. Lepilo se jih je avtomobilske šipe zato, da so prijatelji tedanjega generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja dobro zaslužili," je bil kritičen.

"Ta pogodba je bila potem prekinjena, nalepke so bile ukinjene, ljudem so bili prihranjeni milijoni pri nepotrebnih stroških. Dvomim, da je kdo v Sloveniji, ki pogreša to nalepko, ki je še dodatno kazila vetrobranska stekla in predstavljala velik strošek," je dodal.

Po Janševih besedah so tedaj vpleteni v zadevo zdaj preračunali, da je šla v pozabo in prek svojih zvez zlobirali sodbo, "ki bo tistim, ki so izgubili ta neupravičen posel, dodelila neko visoko, milijonsko odškodnino iz davkoplačevalskega žepa".

"Če bo šla ta sodba mirno mimo, če ljudje ne bodo protestirali, si res zaslužimo, da nas strižejo kot ovce," je sklenil nekdanji premier.

Mate: Ravnal sem prav

Nekdanji notranji minister Dragutin Mate je medtem na današnji novinarski konferenci v DZ poudaril, da je s prekinitvijo pogodbe s podjetjema Mirage in Cetis leta 2005 ravnal prav.

Pogodba, ki jo je država leta 2001 za avtomobilske nalepke sklenila s podjetjema Mirage in Cetis, je bila po njegovih besedah škodljiva za državo in državljane. Kot je opozoril, pogodba ni bila sklenjena preko javnega razpisa, temveč kot zaupno naročilo.

Državljani smo nalepko za na avtomobil dobili "kar tako, brez prave potrebe", saj je le nadomeščala potrdilo o plačilu cestnine, je zatrdil. Bila je "nek dodaten zaslužek, ki je bil omogočen nekaterim podjetjem v Sloveniji", je dodal.

Po njegovem mnenju je treba ob zahtevani odškodnini po politični odgovornosti zato vprašati tudi ministra in državne sekretarje, ki so leta 2001 vodili notranje ministrstvo in so s sklenitvijo pogodbe "uvedli popolnoma nepotreben dokument za državljane".

Notranji minister je bil sicer tedaj Rado Bohinc, državni sekretar na ministrstvu pa Gregor Virant.

Mate je izpostavil še, da bi se morala z naročilom avtomobilskih nalepk "pozabavati" tudi protikorupcijska komisija in morda preveriti, kako je bil razdeljen posel med podjetjema Cetis in Mirage.