“Trenutno se o novih normativih in standardih v šolstvu ne pogovarjamo,” zatrjuje minister za izobraževanje Jernej Pikalo. Dodaja, da se s finačnim ministrom še pogaja o višini prihranka, ki ga mora najti v šolstvu. A neuradno naj bi bilo to po zadnjih ocenah kar 90 milijonov evrov, ki jih bodo poskušali pridobiti tudi s spremembami normativov. V osnovnem šolstvu pa naj bi povečali pedagoške obveznosti učiteljev za uro in pol na teden.
“Večkrat sem že dal zagotovilo da sprememb ne bo, nisem pa sam v vladi,” pravi Pikalo. Dodaja, da bo varčevanje potekalo skladno s socialnim sporazumom, torej z znižanjem plač in enoodstotnim mehkim zmanjševanjem zaposlenih v javnem sektorju letno. Minister za javno upravo Gregor Virant pa medtem že napoveduje, da bo prihajalo tudi do odpuščanja. “Kar se nas tiče, je bilo znižanje plač skrajni rob, na katerega smo pristali na pogajanjih. Od tu naprej je zgolj še konflikt,” trdi Branimir Štrukelj iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture.
Od normativov do stavke
Štrukelj napoveduje, da so v primeru kakršnegakoli spreminjanja normativov v šolstvu pripravljeni iti na ulice. “Iz izobraževanja se ne da izvleči več, kot se že je,” pravi Štrukelj. Dodaja, da je kakovostno šolstvo še edino, kar država ima, “potem ko smo uničili domačo industrijo. To je razlog, zakaj bomo branili javno šolstvo.” Pikalo se strinja, da so se morale tudi druge države odločiti, v kaj bodo vlagale. “Če se bomo odločili, da bomo vlagali v razvoj, se mi zdi prav da podpremo šolstvo,” še trdi Pikalo.
Ravnatelji vidijo rezerve
Milan Rejc, predsednik združenja ravnateljev v osnovnih in glasbenih šolah, pa pravi, da rezerve vedno so in da je vse stvar dogovora. Po njegovem mnenju bi se morali najprej pogovarjati o dejavnostih šol, ki ne sodijo v pouk, to je jutranje in popoldansko varstvo otrok, pa tudi o učni obveznosti učiteljev. Ker “nismo Severna Koreja” pa pravi, ne bi mogli povečati števila otrok v oddelkih. Prav veliko po njegovem mnenju ne bi privarčevali niti z morebitnim ukinjanjem podružničnih šol. “Program pa ne bo mogel biti tako bogat kot je,” še meni Rejc. Dodaja, da bodo ukrepi morali biti, a da bi morali biti postopni, da ne bi prišlo do velikih odpuščanj.
Zakaj nebi Štrukeljčka za predsednika vlade,bi imeli vsi dost dnarja. Je zrel za odstrel pa med klošarje,kamor tudi spada.
Saj ne da bi kaj imel proti JS ampak.A je bilo kda koli ko je šla kakšna firma v stečaj ,ko je šlo več sto delavcev na cesto rečeno odpusli jih bomo na MEHKO.
NA KONCU BODO VZELI TISTIM, KI SO NAJBOLJ REVNI, SOCIALI IN UPOKOJENCEM, KER JE TO NAJLAŽJE ZA POLITIKE. TEMU BI LAHKO REKLI PO LINIJI NAJMANJŠEGA ODPORA. TA POT JE ŽE PREIZKUŠENA S STRANI VLADARJEV ŽE V SREDNJEM IN STAREM VEKU.