Veliko ljudi se sprašuje, kaj je internet stvari, saj izraz slišimo vedno pogosteje, in kakšne so pravzaprav njegove prednosti. Termin »Internet of Things« je leta 1999 skoval Kevin Ashton, med drugim soustanovitelj MIT Auto-ID laboratorija. Zelo vizionarska pa je njegova izjava iz leta 2009: »Računalnikom moramo dati možnost samostojnega zbiranja podatkov s pomočjo senzorjev, da bodo lahko sami videli, slišali in vonjali svet v vsej njegovi naključni mogočnosti.«
Z njo je tako praktično že napovedoval tehnologijo, ki je danes v razmahu - in sicer internet stvari ali krajše IoT. Slednjega namreč sestavljajo vse naprave ter predmeti, ki s pomočjo internetne povezave med seboj komunicirajo in si izmenjujejo najrazličnejše podatke.
S komunikacijo do večje varnosti
Internet stvari je torej povezava vsaj dveh naprav z vgrajenimi senzorji ali tipali, ki imata sposobnost zbiranja in pošiljanja podatkov preko mobilnega omrežja. Umetna inteligenca in napredna omrežna tehnologija predmetom tako omogočata zbiranje najrazličnejših informacij in interakcijo z zunanjim svetom, natanko tako, kot je pred dobrim desetletjem napovedal Ashton.
Razvoj IoT pa hkrati stremi tudi k temu, da bo vsaka pametna naprava lahko delovala na izkušnjah številnih drugih podobnih naprav ter si z njimi prav tako delila svoje informacije. Dober primer je denimo avtomobilski sistem za prepoznavanje naleta. V prihodnosti bo namreč informacijo o morebitnem naletu posredoval v omrežje, kjer jo bodo lahko uporabili tudi drugi avtomobili in tako predčasno ustrezno odreagirali ter poskrbeli, da preprečijo prometno nesrečo. Zanesljiva digitalna povezava avtomobilov z okolico in pametno prometno infrastrukturo bo s tem pomembno prispevala k večji varnosti, zmanjšanju zastojev in optimiziranju prometnih tokov.
Od pametnih telefonov do pametnih hladilnikov
V prvi fazi razvoja je bila tehnologija IoT sicer večinoma namenjena industrijski uporabi. Predvsem avtomatizaciji procesov, njihovemu online nadzoru ter s tem povezanimi prednostmi ter priložnostmi za izboljšanje učinkovitosti in varnosti tako v proizvodnji kot v logistiki.
V zadnjem času pa se internet stvari vse bolj seli tudi v naše vsakdanje življenje. In čeprav se morda ne zavedamo, je bil prav pojav pametnih telefonov prvi korak v svet naših osebnih pametnih asistentov, saj pametni telefoni danes že združujejo različne senzorje, ki beležijo številne naše aktivnosti, s pomočjo mobilnih omrežij pa lahko, če mi tako želimo, te informacije delijo z drugimi.
Poglavitna prednost, ki jo takšna neprestana povezanost in komunikacija med pametnimi napravami omogoča, je zagotovo poenostavitev našega vsakdanjega življenja. Zato ne preseneča, da je opisana tehnologija že nekaj časa tudi del naših domov. Na prvem mestu uporabnosti so denimo robotski sesalniki ter njim sorodni brisalci tal, a vse pogostejši so tudi pametni hladilniki, senčila, dimni detektorji ter celo straniščne školjke.
Učinkovito povezovanje ogromne količine IoT naprav
Seznam pametnih naprav se tako iz dneva v dan samo še podaljšuje in po napovedih strokovnjakov naj bi se njihovo število do leta 2030 na svetu tako gibalo že med 25 in 100 milijardami. V slovenskem mobilnem omrežju že danes opravimo 25-krat več prenosa podatkov kot v letu 2013, ko smo komercialno uvedli četrto generacijo mobilnih omrežij.
Kapacitete obstoječih mobilnih omrežij pa so seveda omejene. A tehnologija 5G, ki se bo razvijala naslednje desetletje, kot se je in se še vedno razvija omrežje LTE/4G, bo zaradi povečanega spektra ter splošne pasovne širine, omogočala zanesljivo in učinkovito povezovanje ogromne količine IoT naprav ter hkrati brez dvoma ponudila občutno večje hitrosti prenosa podatkov od in do uporabnika ter minimalne zakasnitve.
Od telemedicine do pametnega kmetijstva
Kar morda ni tako ključno za razvoj IoT za domačo uporabo, saj pametne naprave v glavnem odlično delujejo že preko 4G, sploh, kadar so nadgrajena s tehnologijo NB-IT, kar pri nas so. Druga zgodba pa je razvoj IoT v telemedicini, pametni logistiki, prometni infrastrukturi, kmetijstvu ali industriji, kjer sta močna, stabilna brezžična povezava in stanovitnejše ter hitrejše omrežje ključnega pomena.
Zato bo njihov razvoj tudi potekal hkrati z razvojem najnovejše generacije mobilnih omrežij, ki naj bi bila sposobna med seboj povezati tudi do milijon pametnih naprav na kvadratni kilometer, med primarnimi atributi 5G pa so tudi bistveno hitrejši pretok podatkov in izjemno zanesljiva komunikacija praktično v realnem času.
Na isti strojni opremi različne storitve za različne namene
Najtežje pričakovana prednost, ki jo 5G v kombinaciji z IoT prinaša v sisteme, kjer prihaja do številnih različnih operacij hkrati, pa je zagotovo rezinjenje omrežja. Gre za zasnovo, ki virtualna omrežja ločuje na več particij oziroma rezin, v vsaki od njih pa na isti strojni opremi omogoča različne storitve ter aplikacije za različne namene. Pri tem ima vsaka rezina svojo zasnovo, upravljanje in varnost. S tem bo tehnologija pete generacije mobilnih omrežij omogočila hkratno uporabo številnih novih tipal in senzorjev, ki ne bodo več povezana s kabli, temveč brezžično. To pa prinaša nove tehnološke preboje, boljšo uporabniško izkušnjo, večjo varnost, višje hitrosti prenosa podatkov, krajšo zakasnitev, učinkovitejše povezovanje in še veliko več.
