Najprej navdušeni, potem razočarani

Ministrova napoved o 250 čakajočih zdravnikih in hitrejših postopkih zaposlovanja me je navdušila. Če v Sloveniji manjka 500 zdravnikov, bi novinci rešili polovico naših težav. A ni tako. Šele na Fidesu in zdravniški zbornici so me opozorili, da gre lahko za prepotrebne specialiste ali le diplomante, ki imajo pred samostojno kariero še mnogo let. Na zdravstvenem ministrstvu so mi pojasnili, da mora vsak tujec, ki je pridobil izobrazbo v tretji državi, opraviti postopek nostrifikacije diplome. Številka 250 je bila seštevek vseh čakajočih na nostifikacijo, koliko od teh je specialistov, mi niso znali povedati. Da je 250 zloglasnih zdravnikov le diplomantov, so mi pojasnili šele na Golobičevem ministrstvu.

Dobrodelnost. Obljubljeni zdravniki bodo po najbolj optimističnem scenariju postali specialisti šele ob evropskem prvenstvu v nogometu v Franciji leta 2016. Ali pozneje. Vendar to ni največji problem. Morda bodo prav ti specialisti, ki jih bo Slovenija dobrodelno izobraževala, tedaj že delali v Franciji ali v kateri od bogatejših držav Evropske unije (EU) z višjimi plačami. Dejstvo je, da Slovenija ni prav privlačna. Po besedah Rajka Lesjaka, vodje kadrovske službe v šempetrski bolnišnici, prihajajo zdravniki iz EU največ iz Bolgarije, Poljske, Češke in Slovaške. Vmes je kakšen Italijan, iz drugih držav članic EU pa ni zanimanja. Realne in hitre rešitve nam minister torej (še) ni ponudil. Navijam pa za preprostejše zaposlovanje tujcev. Zgoditi se mora hitro, Slovenija bo s tem privlačnejša.