Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič, je odstopilo od namere, da bi ponavljalcem na visokošolskih programih zaračunali šolnine. Tega sicer v noveli Zakona o visokem šolstvu niti ni predlagalo, je pa ta ideja prišla s strani ministrstva za finance.
Zaveza Bruslju za skrajšanje študija
Pospeševanje zaključevanja študija z novelo zakona o visokem šolstvu je vlada obljubila Bruslju v Nacionalnem reformnem programu 2016 - 2017, kar namerava sedaj nasloviti z določitvijo kriterjiev za finciranje visokošolskih programov.
Šolnin za zdaj ne bo
"O omejitvi rednega študija do sedaj na ministrstvu in delovni skupini nismo razmišljali, smo pa vprašanje skrajševanja časa študija in povečanje deleža diplomantov glede na vpisane študente naslavljali preko kriterijev za določanje finančnih sredstev študijske dejavnosti zavoda," pojasnjujejo na ministrstvu za šolstvo. "Sedanji zakon določa, da lahko študent v času študija enkrat ponavlja letnik ali izkoristi t.i. absolventski staž. Tega z novelo ne spreminjamo."
Podpredsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič ocenjuje, da ministrstvo ne želi razburjati študentov, zato je Mramorjevo idejo pretihotapilo v novo Uredbo o financiranju visokega šolstva, ki je bila v javni obravnavi samo dva dneva, s katero je breme njenega uresničevanja naložilo univerzam in fakultetam.
Glavarina pomeni znižanje kakovosti
"Nova uredba ponovno uvaja glavarino, ki jo je minister Golobič leta 2011 odpravil," poudarja Kovačič. "Glavarinski sistem je pred tem spodbujal fakultete k množičnemu vpisovanju študentov, kar je slabilo kakovost. Odkar glavarine ni bilo več, so številne fakultete prostovoljno zmanjšale število vpisnih mest, v dobri veri, da za to ne bodo kaznovane. Zdaj se jim bo z vrnitvijo glavarine zgodilo ravno to. Predvsem se bojim, da bo višina sredstev, ki bodo na novo razporejena z letošnjo uredbo, izhodišče za financiranje za vsa naslednja leta, čeprav bo novela zakona prinesla povsem drugo formulo."
Polnjenje blagajne s študentskimi prispevki
Dosedanja uredba je po besedah Kovačiča med drugim stimulirala fakultete glede na prehodnost iz 1. v 2. letnik. "S tem jih je dodatno spodbujala, naj v 1. letnik ne vpisujejo preveč študentov, saj bodo slabi odpadli in poslabšali statistiko," razlaga podpredsednik Visokošolskega sindikata Slovenije. "Predlog nove uredbe pa določa sredstva med drugim glede na število diplomantov. Fakultete bodo spodbujene, naj priganjajo študente, da čim prej diplomirajo."
Če ne bodo znižale izpitnih kriterijev, bodo, kot poudarja Kovačič, to lahko dosegle z zaostrovanjem finančnih sankcij za počasne študente, npr. s podražitvijo opravljanja izpitov brez statusa in komisijskih izpitov. "Vladni cilj pospeševanja študija bo dosežen s sankcijami za študente, le da ne bo treba vladi provocirati študentov s šolninami, temveč bodo morale ta zoprni posel prevzeti fakultete," pravi Kovačič in dodaja, da bodo fakultete tako postale podizvajalke vladne politike.
Ja eden takih je un Čegevara,ki bi rad mel Venezuelo v Sloveniji.Iz dolgoletnega študija direktno v parlament,brez ene minute delovne dobe.Pa še bi se jih našlo.
Sam je pa mal razlike med tistimi ki se ne najdejo , si izberejo faks pa ugotovijo da so se zafrknl. Ni lahko vsakmu vedt katera smer mu bo ustrezala. Na informativcih ti tak ne dajo prave slike o tem.… ...prikaži več Najbl veš če probaš. Na žalost. Na drugi strani imaš pa tiste ki izkoriščajo zarad ugodnosti kot je npr študentsko delo. Ko sprejemaš zakonodajo moraš imet oboje v mislih. Prvič ko se šolaš imaš lahko ugodnosti, naprej pa jih ne bi smel imet več. Nikakršnjih. Ampak mogl bi pa dat priložnost da če nekdo ugotovi da smer ni zanga da lahko večkrat spremeni smer. Seveda brez ugodnosti, in v primeru da ostane kej prostih mest po tem ko tisti ki prvič študirajo zasedejo mesta. Konec koncev več ne bi stal, odsekal bi te k se napajajo od koristi študentskega staža, pa več mladih bi lahko probal še kak študij in bi tako lažje našli prespektivo za prihodnost. Pač lahko smo strogi do mladih pa ne bomo pobiral davka od njih al pa jih zrihtamo pa bomo pobiral davke od plače.
Prav bi bilo, da bi tisti, ki smo imeli možnost študirati, več prispevali za študij kot ostali. V mislih imam kak % pri dohodnini toliko let, dokler svojih študijskih let delno ne izplačam. Kdor je vlekel status, je dodatno obdavčen… ...prikaži več pač dalj časa. Država je cel čas po tihem vzpodbuja status študenta, ker je slika brezposelnih tako veliko lepša. Malokdo v politiki lahko upa na obstanek, če v enem letu nenadoma brez dodatne zunanje krize pridela dodatnih 20.000 brezposelnih. Tudi v EU bi tak rezultat čudno gledali.