Slovenija
61 ogledov

Mladim s fiktivnim statusom bo odklenkalo

Učenec srednje šole. Nik Rovan
Na nekaterih šolah ravnatelji odkrito priznavajo, da polovice vpisanih na izrednem poklicnem izobraževanju po prvem obisku ne vidijo več. Mladi, ki so sistem doslej izkoriščali, ob tem izpostavljajo težaven prehod na delovni trg in včasih nerazumne zahteve delodajalcev.

Nedavno je ministrstvo za izobraževanje napovedalo vojno fiktivnim vpisom z napovedjo spreminjanja zakonov o poklicnem in strokovnem ter gimnazijskem izobraževanju.

Tako kot študenti bodo po novem predlogu ministrstva za izobraževanje, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič, tudi dijaki lahko izkoristili le eno ponavljanje ali en prepis. Izredni dijaki, ki niso zaposleni, pa bodo po novem predlogu izgubili pravice do vseh ugodnosti, ki pripadajo rednim dijakom, na primer študentskega dela, zavarovanja po starših, olajšav pri dohodnini, cenejših vozovnic …

Fiktivni vpisi na rednih in izrednih programih ...

Ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana Fani Al-Mansour izpostavlja, da je ob navajanju fiktivnih vpisov potrebno ločiti vpise na redno izobraževanje, kjer je po njenih besedah problem pri poklicno-tehničnem izobraževanju, kjer so dijaki že pridobili poklic. Pouka ne obiskujejo, ker so dobili zaposlitev ali drugih razlogov. Po opozorilu takšne dijake šole večinoma izpišejo.

Drugi primer fiktivnih vpisov pa so deloma plačljiva izobraževanja za odrasle, kjer so po zaključku študija številni mladi iskali možnost podaljšanja statusa. Tako na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad, kot tudi na Srednji ekonomsko-poslovni šoli Koper so nam potrdili, da približno polovice po vpisu ne vidijo več. Ravnateljica Al-Mansour pojasnjuje, da vpisane, ki se ne udeležujejo predavanj in izpitov, le pozovejo k sodelovanju. Nekateri se izpišejo sami.

Ob vpisu: Diplomo pa le skrijte

Šestindvajsetletnik iz Osrednje Slovenije, ki je spregovoril za Žurnal24, se je na poklicno izobraževanje za odrasle po končani fakulteti vpisal na Ekonomsko srednjo šolo Celje. "Za vpis sem se odločil predvsem zato, da bi imel odprta ena vrata več, pri tem sicer zelo negotovem prehodu," nam je povedal in izpostavil, da so se tudi na šoli povsem zavedali, da nima namena dokončati vpisanega program. Na vpis je, kot naročeno, prinesel potrdilo o zadnji končani izobrazbi – potrdilo o diplomi -, pri čemer so mu dejali, da naj "to pa le skrije". Do konca leta s šolo, ki mu je  po poravnani vpisnini nekaj manj kot 200 evrov priskrbela status dijaka, ni imel več stika.

Poleg dela prek študentske napotnice in zavarovanja, bistvene prednosti pri dodatnem fiktivnem vpisu 26-letnik ne vidi. A da po letu, ki ga je preživel z dodatnim statusom dijaka, pravi, da lahko zatrdi, da je obstoj fiktivnih statusov ključen tudi pritisk delodajalcev. "Čeprav delodajalca študentsko delo in na primer avtorska pogodba staneta skoraj enako, se zelo neradi odločajo za drugačne oblike pogodb," je še povedal diplomant, ki ob dokončevanju magistrske naloge, še vedno krmari med prekarnimi oblikami zaposlitev.

Ob delo, ker ni pristala na fiktivni status

Z zahtevo "študentske napotnice" se je pred dobrim letom srečala tudi danes 26-letna magistrica družbenih ved, ki ji je delodajalec, ki zaposluje preko tisoč ljudi, po dveh letih opravljanja študentskega dela predlagal, naj si z novim študijskim letom omisli fiktivni vpis, saj bi jo želeli obdržati, a je ne morejo zaposliti. Pobudo je zavrnila. Delodajalec je z njo najprej podpisal avtorsko pogodbo, po nekaj mesecih pa jo nadomestil z nekom, ki je delo opravljal preko študentske napotnice. Danes je pri drugem delodajalcu zaposlena za določen čas.

Kakšni bodo vplivi?

Na študentski organizaciji (ŠOS) so nad napovedanimi spremembami nekoliko presenečeni, saj ministrstvo ob predlogu novele ni predložilo nobenih analiz, o kakšnem obsegu takšnih vpisov pravzaprav govorimo in zato ne moremo sklepati o dejanskih posledicah predlaganih zakonov. Na študentski organizaciji kljub temu pozdravljajo napoved ministrstva, saj se s tem po njihovo kaže politična volja države, da uredi področje, s katerim si je dolgo fiktivno izboljševala statistike
nezaposlenosti mladih.

Čeprav so šole na račun vpisnin, ki so jih morali na izobraževanju za odrasle vpisani deloma pokriti sami, pridobile nekaj sredstev, ravnatelji zatrjujejo, da šole bistvenega udarca ne bi smele čutiti. "Menim, da sprememba na našo šolo ne bo vplivala, saj so učitelji polno obremenjeni z delom v rednem izobraževanju, kjer imamo polno številne oddelke," je odgovorila ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana Fani Al-Mansour. Soglašala je tudi ravnateljica na Srednji ekonomsko-poslovni šoli Koper Branka Žerjal, ki je izpostavila, da večina izobraževanja pri izredno vpisanih poteka samostojno.

Četudi bi šole zmanjšale število poklicnih izobraževanj, delovna mesta učiteljev po zagotovilih sogovornikov, na ta račun ne bi smela biti ogrožena.

barbara.erzen@zurnal24.si

Komentarjev 11
  • Presvetli 14:50 21.marec 2017.

    Giginjo,ne nikar ni bolje.Saj to izkoriščajo delodejalci in s tem prišparajo veliko denarja. Ti pa nikol ne boš dobil stalne zaposlitve,ravno zaradi tega,zaposlovanja preko študenta!To kar oni nakladajo v zvezi z tem,da je njim približno vseeno sploh ni res! Dal ...prikaži več ti bom samo en primer! Mene zelo moti ,da v večini lokalov z hrano strežejo že skoraj sami študenti!? Postrežba je izredno slaba,odnos do strank še slabši! Ti se lahko pogovarjaš in deluješ tako v študentskih menzah,nikakor pa se nemoreš tako obnašat v neki resni restavraciji! Mogoče ti sedaj tole se bo še zdelo tralala vendar čez nekaj let boš videl,ko boš želel z ženo it nekam na resno kosilo,kaj sem ti povedal! Ta zakon je narejen točno za določen sloj ljudi,z določenim namenom in potrebno ga je čimprej spremenit

  • samo.jst 07:18 21.marec 2017.

    Največja neumnost je, da se še vedno upravlja študentsko delo preko zasebnikov namesto da bi za to skrbel zavod za zaposlovanje. Poleg večje urejenosti in nadzora, bi država pokasirala še miljone ki se danes stekajo v takšne in drugačne podmladke. ...prikaži več Sicer bi bilo to potrebno storiti že pred deset in več leti, vendar bolje pozno kot nikoli.

  • Gigiiinjo 19:15 20.marec 2017.

    tisti ki nočejo študirat po večini delajo kot da imajo normalen šiht..a ni to bojše da delaš preko študenta kot pa da si na socialni? a ste res tako neumni pizdo al kaj? in ni to da morejo delat ...prikaži več če hočejo šudirat. nekateri hočejo samo delat in preživet pa drugače ni variante da bi službe dobli...