Slovenija
4 ogledov

"Moja največja dota je vera v ljudi"

Mirjana Kavčič Anže Petkovšek
Mirjana Kavčič socialno ogroženim Kranjčanom ponuja brezplačna živila, toplo besedo in učenje funkcionalnih znanj.

Upokojena profesorica glasbe Mirjana Kavčič je oktobra 2013 v Kranju odprla Socialno samopostrežno, kamor ljudje v stiski lahko pridejo po brezplačna osnovna živila in vzpodbuden pogovor. Kot ustanoviteljica in vodja društva Kali za pomoč mladim v stiski pa organizira vrsto dejavnosti za mlade, saj kot pravi sama,  ne želi rib samo dajati, temveč mlade naučiti ribolova.

Motiv njene dejavnosti je skrb za prihodnost mladih, ki jo doživlja kot mama in nekdanja učiteljica. Pravi, da šolski sistem daje mladim zgolj izobrazbo na papirju, zato se je ob upokojitvi odločila narediti nekaj konkretnega. "Mladi so mi blizu, ker sem pedagoginja in sem jim posvetila ves delovni vek, odkar sem se kot študentka preselila v Slovenijo." Sicer rojena v Banja Luki, si je svoj dom ustvarila v Zbiljah in učila v Ljubljani. Ob prihodu v Slovenijo so jo Gorenjci zelo toplo pozdravili in ji pomagali, zato se je odločila ustanoviti društvo prav v Kranju. "Želim si delovati na lokalni ravni, ker samo takšne male celice lahko funkcionirajo. Kot družina. Zato sem se tega lotila tukaj in lahko rečem, da imam res maksimalno podporo. Ljudje so čudoviti." 

"Ljudje smo dobri, vendar smo velikokrat razočarani nad dobrodelnostjo."

Idejo za socialno samopostrežno je dobila, ko je slišala za podoben primer v Rijeki. Sedaj svojo "trgovinico" oskrbuje s pomočjo prostovoljcev, ki ob sobotah po Mercatorju obveščajo kupce, česa v socialni samopostrežni manjka in tako se lahko potrošniki med svojim nakupom odločijo, ali bodo prispevali tudi nekaj izdelkov za društvo. Na izhodu trgovine pa vsakega donatorja pričaka zahvala Mirjane osebno.

Mirjana Kavčič | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
"Naša navzočnost je naša dodana vrednost, ker ljudje res verjamejo. In če ljudje verjamejo, se odzovejo. Naši donatorji podarjajo čokolino, testenine iz pirine moke, olje Zvezda… izdelke, ki jih sami uporabljajo, in ne kar nekaj. To spoštujem pri ljudeh. Kajti ljudje smo dobri. Vendar smo velikokrat razočarani nad dobrodelnostjo."

Pomagaj enemu in rešil si cel svet

"Ne obremenjujem se s tem, kaj si mislijo ljudje. Imam svojo vizijo. Če pomagam dvema, sem svoje delo opravila. Veste, kako pravi kitajski rek? Pomagaj enemu in rešil si cel svet."

Mirjana v samopostrežni namreč ne nudi le živil. Vsakemu poda roko, se z njim usede ter pogovori. "Če mu s tem pomagam in ublažim bolečino, je kot bi nahranila sto ljudi. Včasih pridejo bolj na pogovor, kot po hrano. Kajti hrana je samo tista trenutna potešitev, ostanejo pa enako nesrečni, isto nesprejeti, asocialni, brez denarja in perspektive."

Za rešitev pred duševno in socialno stisko mladih skrbijo z različnimi dejavnostmi v društvu Kali, ki je pred kratkim beležilo eno leto delovanja. V društvu je pet mentorjev, ki vodijo različna področja. Mlade učijo predvsem ročnih spretnosti, kot so izdelovanje košar iz papirja, punčke iz blaga, hišnega tekstila, oblačil …

Mirjani pa ne zmanjkuje novih idej in načrtov za prihodnost. "Če bo sreča mila, bomo najeli mentorja čebelarja, župan nam bo dal zemljo in mi bomo imeli svoje čebele." Poleg tega, da se bodo mladi učili čebelarstva, se Kavčičeva že dogovarja za izdelovanje izvirnih in uporabnih slovenskih spominkov. Zaradi težav s finančnimi sredstvi pa še vedno nimajo prostorov, kjer bi vse delavnice lahko izvajali, vendar "če nam bo sreča naklonjena in dobimo sredstva od norveškega finančnega mehanizma, se selimo v večje prostore," pravi Mirjana.

"Moja vizija je ne ribe samo dajati, ampak naučiti mlade ribolova."

Kavčičeva poudarja, da je mlade potrebno pravilno voditi in jih spodbujati predvsem pa biti do njih pravičen. Uči jih in samooskrbe in jih spodbuja, da si ob druženju povrnejo občutek koristnosti in pripadnosti. "Jaz hočem dati mladim delo in jih za to tudi pošteno plačati. Jim dati funkcionalna znanja. To je moja filozofija. Rešitev problema je lahko samo delo. Da gre od doma, da se nekaj nauči, da se druži."

Socialna samopostrežna je v procesu pomoči ljudem v stiski samo korak na poti do večjega cilja. "Želim si, da ta samopostrežna, ki samo deli hrano, sčasoma izzveni. Nočem, da ljudje samo nekaj beračijo. Želim si, da mladi hodijo k meni nekaj početi in pridejo do svojih izdelkov, potem pa ti ljudje, ki nam sedaj nosijo hrano, raje odkupijo te izdelke in si mladi s tem denarjem sami kupijo hrano."

Svoje dosedanje delo so člani društva pretekli konec tedna predstavili na dogodku v Mercator centru Kranj. V plesnih točkah in otroški modni reviji so otroci nosili obleke, izdelke iz tekstila in nakit, ki so plod delavnic društva Kali. Dogodek, o katerem je Mirjana pripovedovala z velikim zadovoljstvom, je označila za velik uspeh. "Vsi vemo, da je kriza. Ampak treba je aktivno razmišljati, kako jo bomo reševali," je optimistično zaključila.

Komentarjev 1
  • maresem 21:01 12.april 2014.

    Da ne bom vedno samo kritiziral. To je vredno vseh pohval.