Občine naj ne bi imele dodatnih stroškov zaradi beguncev

"Zelo pomembno je, da lahko sedaj v naših domačih okoljih prebivalcem podamo verodostojne informacije, se na to težko temo pripravimo in tako kot se spodobi pomagamo ljudem, ki so v stiski,"  je ob koncu srečanja s predstavniki notranjega ministrstva,  v imenu predstavnikovt tistih občin, kamor bi država na podlagi kontingenčnega načrta namestila begunce, ki bi pri nas zaprosili za azil, dejal ankaranski župan Gregor Strmičnik.

Država jih bo financirala in bdela nad njihovim zdravstvenim stanjem

Po Strmičnikovih besedah so imeli občinski predstavniki ( od trinajstih se jih je sestanka udeležilo devet), na prvem delovnem sestanku, poleg financiranja, veliko vprašanj na temo zdravstvene oskrbe beguncev: "Kajti gre vendarle za skupine ljudi, ki lahko v okolje vnesejo kakšno bolezensko stanje iz svojih prejšnjih okoljih. Dobili smo jasne odgovore.Tudi za to primarno zdravstveno varstvo na občinski ravni poskrbi ministrstvo za zdravje," je dejal župan Ankarana, kamor bi država namestila 120 azilantov.

Dodatnih stroškov ne bo

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je ob tem poudaril, da občine ne bodo imele dodatnih stroškov zaradi morebitnega večjega števila prosilcev za azil: "Gre za strošek države," je dodal.

Zbirni centri bodo ob dveh ključnih točkah za vstop

Begunci bodo prihajali preko madžarske in hrvaške meje, kjer bodo tudi zbirni centri. Kje natančno bo to, na ministrstvu niso odgovorili, saj jih bodo po besedah državnega sekretarja Šefica določili takrat, ko bo rešeno vprašanje o njihovi opremljenosti, na primer z vodo in elektriko.

 
Policija jih bo razvrstila v tri skupine

Prvi stik z begunci bo opravila policija in jih  razvrstila v tri skupine. V eni bodo tisti, ki bodo zahtevali mednarodno zaščito, v drugi takšni, ki jih po "dublinski uredbi" vračamo nazaj, v tretjo skupino bo policija uvrstila tiste begunce, ki sicer nezakonito vstopajo v državo, a je jasno, da jih ne morejo vrniti: "Ti bodo dobili dovoljenje za zadrževanje v Sloveniji,"  je pojasnil Šefic.

Koliko beguncev lahko sprejme Slovenija?

Predloge za objekte za začasno nastanitev beguncev, ki bi morebiti prišli, oziroma prečkali Slovenijo, po Šeficovih besedah še zbirajo in tudi pregledujejo:"Do osmega septembra je rok za potencialne predloge, šele na to bomo določili lokacije." In šele nato bo lahko Slovenija sporočila točno število beguncev, ki jih lahko sprejme, je še pojasnil predstavnik ministrstva, zadolženega za begunce.

Po besedah poveljnika Civilne zaščite RS Srečka Šestana za TV Odmeve, pa bi Slovenija lahko sprejela tudi do pet tisoč beguncev.

Vanda.Levstik@zurnal24.si