Slovenija
19 ogledov

Pličanič napovedal drugi korak

Senko Pličanič Saša Despot
Minister za pravosodje Senko Pličanič napoveduje drugi korak od treh za zagotavljanje boljšega delovanja pravne države.

Prvi korak je bil s sprejemom stečajnega zakona prejšnji teden že opravljen, pravi minister. V drugi korak pa spadata spremembi zakonov o sodiščih in sodniški službi ter sprejem zaveze državljanom med vlado in vrhovnim sodiščem.

Sodišča zavezana k projektom s pozitivnimi učinki

Noveli zakona o sodiščih in sodniški službi zasledujeta tri cilje, je danes na novinarski konferenci pojasnil minister Pličanič. Prvi je večja učinkovitost in posledično krepitev samostojnosti sodišča, drugi povečanje učinkovitosti in kakovosti nadzora nad sodno upravo ter povečanje odgovornosti sodstva.

Kot izhaja iz novel, bi bila vsa sodišča zavezana k izvajanju projektov, ki prinašajo pozitivne učinke, denimo projektu Triaža. Prav tako bi morala določiti časovne standarde za skrajšanje trajanja postopkov, h katerim bi moral minister dati soglasje, obenem pa bi se zgodil prenos pristojnosti s pravosodnega ministrstva na vrhovno sodišče za krepitev samostojnosti sodne veje.

Predlagali "omehčan nadzor"

Z novelama predlagajo ustanovitev posebne službe za nadzor nad sodno upravo. Ta služba ne bi pomenila inšpekcijskega nadzora oziroma službe z inšpekcijskimi pooblastili, je pojasnil Pličanič, "ampak nek bolj omehčan nadzor, ki bi vseeno bil pomemben". Ponovil je tudi, da bi šlo za nadzor nad sodno upravo, ali so torej sodišča organizirana tako, da postopki potekajo hitro, ne pa za nadzor nad konkretnimi zadevami in njihovo vsebino.

Če bi služba ugotovila nepravilnosti, bi o tem pripravila poročilo, predsednik sodišča pa bi moral sprejeti določene ukrepe. Če ukrepi ne bi bili izvedeni, bi lahko služba kot skrajni ukrep sodnemu svetu predlagala razrešitev predsednika sodišča, je nadaljeval minister.

Predsednike sodišč bi lahko razrešili tudi, če sodišče dve leti zapored ne bi doseglo načrtovanih poslovnih rezultatov ali pa zadev sodne uprave ne bi opravljalo v skladu s predpisi in merili za večjo kakovost.

Vsak naj nosi svoj del odgovornosti

Zaveza državljanom med vlado in vrhovnim sodišče pa pomeni, da bi vlada in sodstvo prevzela vsak svoj del odgovornosti za izboljšanje stanja.

Sodna veja tako, da bi prenovila poslovne procese sojenja z namenom racionalizacije in pospešitve poslovanja, torej denimo skrajšala čas reševanja zadev na prvi stopnji. Vlada pa bi se zavezala, da bo pripravila zakonodajne spremembe ter zagotovila kadrovske pogoje in ostala materialna sredstva.

Iz dolga v delež

Tretji korak, ki ga načrtujejo za doseganje večje učinkovitosti, bo zakon o sistemski razdolžitvi podjetij, je napovedal minister. Upniki bi z zakonom lahko posegli v podjetje, ki je prezadolženo, vendar ni še insolventno, tako da svoje terjatve zamenjajo za lastninske deleže v podjetju. S tem bi dosegli učinek, da podjetja nimajo več dolgov in lahko delujejo naprej.

Komentarjev 6
  • privat 08:38 01.junij 2013.

    valda..samo to našim ravbarjem ni jasno!

  • mirko 22:12 31.maj 2013.

    Vse dokler se v sodstvu ne bo zamenjala večina generacije iz prejšnjega sistema, se ne bo spremenilo popolnoma nič, pa če napišejo goro zakonskih novel. Bolj pomembno je kako se zakoni izvajajo in ne koliko je zakonov napisanih, torej od ...prikaži več besed k dejanjem in ne prazno besedičenje. Samo dejanje šteje, pravijo Nemci.

  • dragec 21:56 31.maj 2013.

    kaj bo naredil tale grubijan, ki pretepa lastno ženo***