“Nedopustno bi bilo razbijati zavod, ki dobro posluje in je strokoven, zaradi različnih političnih interesov občin ustanoviteljic in njihove nesposobnosti dogovarjanja,” pravi Anita Malnar, vršilka dolžnosti Javnega zavoda Kraške lekarne s štirimi lekarnami in štirimi podružnicami, ki mu po 40 letih grozi razpad.
Slabša dostopnost
Med argumenti proti razdružitvi Malnarjeva izpostavlja, da v takšni obliki zavod z 41 zaposlenimi deluje racionalneje (z le eno upravo), ima nižje stroške nabave, zaposleni se lažje izpopolnjujejo, vodstvo ima večjo strokovno avtonomijo, kader lahko prehaja med lekarnami v primeru porodniških in bolniških dopustov.
Predvsem pa omogoča dostopnost storitev tudi v manjših krajih. Podružnice, ki same poslujejo negativno, namreč lahko preživijo le v sklopu zavoda, ki kot celota na račun večjih lekarn posluje pozitivno.
Proti solidarnosti
Toda takšna solidarnost postojnski občini, ki bi očitno s svojim zavodom rada maksimirala dobiček, kot sami pravijo, ni všeč, zato je predlagala likvidacijo zavoda. Če je druge občine ne bodo podprle, bodo sprožili postopek za prisilno likvidacijo. Nasprotniki se sprašujejo, zakaj raje ne izstopi, kot pa ruši celoten zavod.
Razdružitvi niso naklonjeni ilirskobistriški, pivški, divaški in komendski župan, bi pa po sledeh Postojne utegnila iti Sežana. V kakšni organizacijski obliki bi lekarne poslovale po ukinitvi zavoda, še ni jasno. Možno je tudi, da bi bila vsaka od njih preoblikovana v samostojen javni zavod.
