Vojsko oziroma ministrstvo za obrambo je lani 1682 posameznikov moralo zaprositi za dovoljenje za promet z zemljišči, zavrnili so le tri. Zakon o obrambi namreč predvideva, da je pri prodaji ali nakupu kmetijskih zemljišč, gozdov ali zemljišč, ki so namenjena za graditev objektov, kjer ima vojska svoje strateške objekte, potrebno dovoljenje vojske. Takšna določba trenutno velja v 133 katastrskih občinah.
V zadnjih desetih letih je po takšno dovoljenje moralo 31.073 posameznikov, zavrnili so jih le 91. Celoten administrativni strošek takšnega soglasja, ki stane 22,66 evra, pa roma v proračun države oziroma ministrstva za obrambo. Le lani je država na ta račun pobrala 38 tisoč evrov.
Tudi ministrstvo bi ukinilo birokracijo
Občine, kjer ima vojska svoje objekte, so že večkrat izpostavile, da je izdajanje takšnih soglasji nepotrebno. Tudi ministrstvo za obrambo pa zdaj priznava, da se zavedajo, da gre za "administrativno breme", ki bi ga lahko ukinili. "Ministrstvo v primeru tovrstnih soglasij že dalj časa razmišlja o možnosti črtanja določb tretjega odstavka 29. člena, ki določa obveznost izdaje tovrstnih soglasij." Zapletlo bi se lahko le pri potrjevanju sprememb v parlamentu, saj je za spremembo zakona o obrambi potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.
Včasih so bila soglasja potrebna za desetkrat več občin
Leta 2010 so birokracijo na ministrstvu sicer že poskušali nekoliko zmanjšati ter število katastrskih občin, kjer je potrebno dovoljenje, zmanjšali iz 1241 na 133 katastrskih občin. "Dinamika izdaje tovrstnih soglasij je upadla, predvsem po letu 2010, ko je stopila v veljavo novela Uredbe o določitvi objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo in ukrepih za njihovo varovanje."
SLOVENIJASTAN