Slovenija
51961 ogledov

Uradno: Pozor, ko kupujete te izdelke

Milka čokolada
1/3
Žurnal24 main
Uprava za varno hrano je pregledala 22 vzorcev, neskladnosti pa so zaznali pri krekerjih Tuc Tuc, polnozrnatih piškotih Leibnitz ter kakavu Nesquik.

Ob predstavitvi podatkov o pregledu trga glede dvojne kakovosti prehranskih izdelkov je minister Dejan Židan poudaril, da so zaznali predvsem tveganje pri trgovinskih znamkah. "Nižja je cena, nižja je kakovost surovin in izdelka, trgovine pa to pomanjkljivost kompenzirajo s poudarkom, da je izdelek narejen v domači državi," je opozoril.
              
Raziskavo trga so opravili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inštitutu za nutricionistiko ter Zvezi potrošnikov Slovenije. "Če podatke primerjamo s podatki na Češkem, Madžarskem in Slovaškem, je stanje boljše, ni pa idealno," je poudaril minister.

So pa ugotovili, česar v drugih državah niso, ker tega niso niti iskali, da obstaja povečano tveganje pri trgovinskih blagovnih znamkah. Na to bo Židan opozoril prihodnji teden na vrhu ministrov v Bruslju.

"To področje je za nas novo odkrito tveganje, zato se bomo v to problematiko v Sloveniji poglobili v naslednjih mesecih."

Dejan Židan, minister za kmetijstvo

Zveza potrošnikov Slovenije je v pregledu trga med 32 pari izdelkov, ki jih je zveza pregledala s slovenskih in avstrijskih trgovinskih polic, odkrila 10 parov izdelkov različne kakovosti. Razlike, ki vplivajo na kakovost izdelka, so odkrili v pijači Coca Cola, pri mlečni čokoladi Milka, pri konzervi jetrne paštete Primana, pri mesnem narezku Primana, v brezalkoholni pijači z okusom pomaranče Budget, pri sadnem jogurtu z okusom jagode Budget ter pri Hoferjevi toast šunki.

Razlike so zaznali tudi v pregledu tuninega namaza Rio mare pate, mlečni čokoladi Riquet ter Hoferjevem sadnem jogurtu z okusom jagode Milfina.

Iz podjetja Hofer so se na objavo odzvali in sporočili, da za primerljive izdelke kupljene v Avstriji in Sloveniji, kjer gre za istega proizvajalca, izdelski so enakega videza in v enaki embalaži, zagotavljajo, da so izdelki popolnoma enaki, imajo enake značilnosti in so med seboj primerljivi. To velja tudi za primera mlečne čokolade Riquet in sadnega jogurta z okusom jagode znamke Milfina. 

Aditivi in nadomeščanje mesa s sojo

Predsednica zveze Breda Kutin je izpostavila, da največji problem predstavljajo aditivi, nadomeščanje mesa s sojo, zadeve, ki so po predpisih dovoljene. Opozorila je, da mora potrošnik pogledati deklaracijo, da bo vedel, kaj zares kupuje.

"Ena tretjina vzorčenih izdelkov odstopa glede kakovosti. Kar pet od desetih izdelkov, ki so odstopali v kakovosti, je bilo označenih z oznako Slovenska kakovost," je poudarila Kutinova. Dodala je, da bi prišli do višje kakovosti izdelkov, če bi v Sloveniji šli v smer bolj jasnega in enostavnega označevanja in v proces s čim manj aditivi, s postopki, ki zagotavljajo trajnost brez aditivov.

Slabša kakovost je po njenem mnenju odraz premalo zahtevnih potrošnikov, čeprav so že bolj zahtevni, kot so bili. Pri tem projektu pa jo je zmotilo, da so pregledovali izdelke, ki jih zveza in tisti, ki se ukvarjajo s prehrano, ne bi priporočali za redno uživanje ampak za občasno in čim manjše uživanje. A je razumela, da gre za odziv na mednarodno problematiko, ki so jo zaznali v drugih državah EU.

Mlečne in mesne izdelke bi morali bolje pogledati

"Veliko energije smo posvetili izdelkom, za katere bi morali potrošnikom priporočati, naj se jim izogibajo zaradi zdravega življenjskega sloga. Bistveno bolj bi morali pogledati mlečne ali mesne izdelke, ki jih priporočamo za vsakodnevno uporabo," je dejala. po njenem mnenju bi se s takim pregledovanjem kakovost te hrane izboljšala, večja bi bila tudi osveščenost potrošnikov. Obenem se zaveda, da deklaracije dobro zajemajo vsebino izdelka, a da predstavljajo izziv za potrošnika, da razbere kaj deklaracija sploh pomeni.

Uprava za varno hrano je pregledala 22 vzorcev. Med izdelki za zahodnoevropske trge in tistimi za vzhodnoevropske trge niso zaznali bistvenih odstopanj med deklarirano in izmerjeno vrednostjo. Dopustna tolerančna odstopanja so bila presežena pri treh izdelkih, in sicer pri krekerjih Tuc Tuc, kjer je bila vsebnost soli nižja od deklarirane vrednosti, polnozrnatih piškotih Leibnitz, kjer je bila nižja vsebnost prehranskih vlaknin, ter pri instant pripravku za pripravo kakava Nesquik, kjer je bilo manj kakavovih delov kot navedeno.

Poziv k sistematičnemu preverjanju

Prvi mož uprave Janez Posedi je poudaril, da so o tem obvestili nosilca dejavnosti in da pričakujejo, da bo to odpravljeno. Meni, da je potreben dvig poštenih praks s strani proizvajalcev ter osveščanje potrošnikov. Pozval je tudi, naj Evropska komisija sistematično preveri stanje glede dvojne kakovosti in temu ustrezno pripravi potrebne zakonodajne podlage.

Tudi na Inštitutu za nutricionistiko so primerjali izdelke na slovenskih in avstrijskih policah, predvsem tuje blagovne znamke. "Bila so minimalna odstopanja vsebnosti sladkorja v korist avstrijskih izdelkov in višjih vsebnosti soli v korist slovenskih izdelkov, torej naši so imeli manj soli. Sicer pa so vsi izdelki vsebovali več ali manj aditivov, bistvenih razlik torej ni bilo zaznati," je dejala prva dama inštituta Anita Kušar. Na podlagi označb tako na inštitutu niso mogli zaključiti, da bi bili izdelki na slovenskih in avstrijskih policah različni.

Kušarjeva potrošnikom svetuje, da izbirajo živila, ki vsebujejo manj sladkorja in soli, kar lahko razberejo iz deklaracij na izdelkih.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 17
  • Onlytime 22:10 25.julij 2017.

    Če bi vso uvoženo hrano tako natančno pregledali, kot so Milko, bi ostala Slovenija lačna. Niti sanja se nam ne, kaj vse pospravimo v svoje telo!

  • Aro 10:32 17.julij 2017.

    Zakaj se na vaših linkih pojavlja srbohrvaščina namesto Slovenskega jezika. Katastrofa, nikoli več ne grem na vaše strani in tudi drugim bom povedal, da ne uporabljate slovenščine. Kakšna stran ste spoh?? merkatorjeva ali kaj...

  • Lavdan 13:37 15.julij 2017.

    Vsem trgovcem je bistven samo zaslužek, zato so izdelki pod trgovsko znamko, cenejši in posledično slabši.