Neprimerna odločitev

Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant še vedno meni, da vprašanje konkretne uvrstitve plač sodnikov, poslancev in ministrov v plačne razrede ni pravno vprašanje in da je neprimerno, da o teh razmerjih odloča ustavno sodišče.

Za ministra za pravosodje Aleša Zalarja odločba ustavnega sodišča o plačah sodnikov ne predstavlja presenečenja. Kot so v prvem odzivu zapisali na ministrstvu za pravosodje, "za to vlado ni vprašanje, ali uresničiti odločbo ustavnega sodišča, ampak je vprašanje, kako to storiti." Zavedajo se namreč, da bo imela vsaka sprememba plačnega sistema za sodnike lahko resne posledice za celoten javni sektor. Ob tem so navedli, da so vse od nastopa mandata novega ministra Aleša Zalarja opozarjali na vprašljivo ustavnost nekaterih določb zakonov, ki urejajo plače sodnikov. S to "dediščino prejšnje koalicije" pa se bosta morala zdaj soočiti nova vlada in parlament.

Členi v neskladju z ustavo
Kot je odločilo ustavno sodišče, so v neskladju z ustavo četrti odstavek 5. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolikor se nanaša na sodnike, drugi odstavek 10. člena v zvezi s prilogo 3 zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolikor se nanaša na sodnike, in četrti odstavek 44. člena zakona o sodniški službi. V neskladju z ustavo je po ugotovitvi ustavnega sodišča tudi tretji odstavek 25. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kolikor se nanaša na sodnike. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu, je pojasnil Tratnik.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno, razen glede četrtega odstavka 5. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju, glede katerega je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Miroslav Mozetič, ki je dal odklonilno ločeno mnenje. Sodnica Marta Klampfer je dala pritrdilno ločeno mnenje. DZ mora neskladje odpraviti v šestih mesecih.

LDS: Odločba US izhodišče za ponoven zagon

Odločitev ustavnega sodišča o plačnem sistemu za sodnike za LDS ne predstavlja presenečenja, saj so opozarjali na vprašljivo ustavnost ureditve, ki jo je zagovarjala prejšnja vladajoča koalicija, so sporočili iz poslanskega kluba (PK) LDS. V poslanskem klubu so tudi prepričani, da je odločba izhodišče za ponoven zagon iskanja ustrezne rešitve.

Odločitev podlaga za nadaljnja pogajanja
Tokratna odločitev ustavnega sodišča je tudi podlaga za nadaljevanje pogajanj stavkovnega odbora slovenskih sodnikov in ministrstva za pravosodje o prekinitvi bele stavke sodnikov, ki se je začela 1. julija. Minister za pravosodje Aleš Zalar je 5. decembra sodniškemu stavkovnemu odboru sicer že predlagal sporazumno prekinitev stavke, pogajanja pa naj bi se začela, ko bo znana odločitev ustavnega sodišča, kar pa je stavkovni odbor pred tednom dni zavrnil.

Kot je pojasnila predsednica stavkovnega odbora Janja Roblek, je bila ponudba ministrstva premalo konkretna, zato so prekinitev stavke zavrnili. Stavkovni odbor je predlagal, naj vlada v petnajstih dneh po seznanitvi z odločbo ustavnega sodišča predstavi ponudbo o višini sodniških plač, pogajanja pa naj bi v skladu s predlogom stavkovnega odbora končali do 30. junija 2009. "Sodniki smo zadovoljni, da je ustavno sodišče razveljavilo tista določila zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na določitev plačnih razredov in uvrstitev sodnikov, in tudi četrti odstavek 44. člena zakona o sodniški službi," je dejala Roblekova.

Sodniki sedaj pričakujejo, "da bo prišlo do pogajanj in da bo s strani drugih dveh vej oblasti sodnikom predlagana ustrezna umestitev v plačne razrede," je pojasnila predsednica stavkovnega odbora.

Zahteve sodnikov
Sodniki zahtevajo ureditev sodniških plač v zakonu o sodniški službi, primerljivost plač s poslanskimi in ministrskimi ter ohranitev realne vrednosti sodniških plač. Po plačni reformi se je večina sodnikov pritožila na odločbe sodnega sveta o uvrstitvi v plačne razrede po reformi sistema plač v javnem sektorju, ki je za sodnike začela veljati 1. januarja letos. Upravno sodišče je odločanje pri obravnavi tožb sodnikov zoper uvrstitev v plačne razrede prekinilo in na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o sistemu plač v javnem sektorju in četrtega odstavka 44. člena zakona o sodniški službi, ki prepušča ureditev sodniških plač v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju.