Slovenija takšne jedrske nesreče, kot se je zgodila v Fukušimi, ne bi preživela brez posledic. Če bi jo preživela, bi bilo zelo hudo, meni Andrej Stritar, direktor Uprave RS za jedrsko varnost. "V vseh pogledih bi bila zelo huda katastrofa. Računam, da do takšne katastrofe sploh nikoli ne bo prišlo, saj bi bile posledice vseh vrst izjemne. Preživeli bi zagotovo nekako, a bilo bi zelo hudo."
Stresni testi so prostovoljni, niso zakonsko določeni
Prav zaradi posledic, ki jih lahko povzročijo jedrske elektrarne, sta se Evropska komisija in Skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost dogovorili o obsegu in načinu izvajanja celovitih ocen tveganja in varnosti jedrskih elektrarn v Evropski uniji.
Od 1. junija 2011 bodo jedrske elektrarne v EU ocenjene po skupnih merilih, veljavnih za celotno Unijo. Članice, ki imajo jedrske elektrarne, bodo lahko, če bodo želele, opravile tako imenovane stresne teste, ki bodo zajemali naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroča človeški dejavnik. "Gre za pregled rešitev, ki so v zvezi z ekstremnimi dogodki v okolici. Pregledali bomo predvsem, kaj so bile predpostavke pred gradnjo, kako je bilo zgrajeno, kakšne so obratovalne izkušnje, kakšne so morebitne spremembe v okolju. V bistvu bosta to neke vrste analiza in premislek o tem, kako stvari stojijo in kako jih lahko izboljšamo," je za zurnal24.si povedal Andrej Stritar.
Pri stresnih testih gre torej za celovito oceno tveganja in varnosti 143 jedrskih elektrarn v EU. Vse elektrarne naj bi teste opravljale hkrati. "Dogovor je, da naj bi v Evropi to storili vsi hkrati. Res je, da stvar ni zakonsko določena, a so se zanjo odločili predsedniki vlad. Zato seveda lahko pričakujemo, da bodo države temu sledile," pove Stritar in poudari, da se mu zdi čudno, da katera izmed elektrarn v Evropi omenjenih testov ne bi prestala.
Zapiranje elektrarn politična odločitev
"Z varnostjo jedrskih elektrarn po Evropi se ukvarjamo ves čas. Prav tako poskušamo stalno zagotavljati visoko stopnjo varnosti. Sam na to gledam kot na dodaten pregled. Predvsem se bo pokazalo, kaj lahko še izboljšamo. Ne predstavljam si, da bi se kjerkoli pokazalo, da je stanje tako katastrofalno, da bi bilo elektrarno treba zapreti. Menim, da je vsako zapiranje elektrarne politična odločitev."
Prav politična odločitev pa je po mnenju Stritarja prevladala tudi v Nemčiji, ki bo z načrtovanim zaprtjem jedrskih elektrarn pohitela. Delovanje vseh 17 reaktorjev v državi naj bi ustavili v naslednjem desetletju. "To, kar se dogaja v Nemčiji, je čista politična odločitev in seveda je pri vsem tem vedno treba tehtati, kaj so prednosti in slabosti."
Nadgradnja ali trajna zaustavitev
Po ocenah evropske poslanke Romane Jordan Cizelj bodo morali tiste elektrarne, ki ne bodo prestale stresnih testov in hkrati ne bodo mogle nadgraditi varnostnih standardov, trajno zaustaviti.
"Po jedrski nesreči v Fukušimi je med ljudmi zopet zrasel strah pred uporabo jedrske tehnologije, na političnem nivoju pa se je povečalo zavedanje, da posledice jedrskih nesreč nimajo meja. Zato bi potrebovali tudi skupne varnostne standarde, ki so doslej večinoma oblikovani kot priporočila in ne kot zakonodajne zahteve. Pričakujemo, da bo Evropska komisija pripravila revizijo obstoječe varnostne direktive v naslednjem letu. Podobno razmišljanje pa ni prisotno le na evropskem nivoju. Prejšnji teden so se države v okviru srečanja skupine G8 strinjale, da je potrebno tudi na mednarodnem nivoju oblikovati zavezujoče standarde na področju jedrske varnosti," utrip glede jedrskih elektrarn po nesreči v Fukušimi opisuje Jordan Cizljeva.
Slovenija ne bo zapirala
Premier Borut Pahor in njegova slovaška kolegica Iveta Radičova sta dejala, da Slovenija in Slovaška za zdaj ne razmišljata o zaprtju nukleark. Pahor je zagotovil, da je "varnost na prvem mestu tudi ko gre za odločitev glede gradnje drugega bloka Neka". Dodal je, da Slovenija z jedrsko elektrarno v Krškem zadosti tretjino svojih potreb po energiji. Poleg tega meni, da bi bilo nevzdržno, če bi se nekatere države zaradi domačih ali drugih razlogov odpovedovale jedrski energiji, druge pa bi jo izvažale, nevarnost pa bi bila enaka.
Po besedah Radičove Slovaška iz jedrskih elektrarn pridobi okoli 50 odstotkov vse energije in bi zaprtje jedrskih elektrarn povzročilo pomanjkanje energije. Dejala je ,da so pripravljeni na srednjo pot, ki na eni strani vključuje povečanje varnosti jedrskih elektrarn, na drugi strani pa uporabo alternativ kot je plin.
