Evropsko sodišče, ki je ugotovilo kršitev še enega člena iz konvencije o človekovih pravicah, je slovenski vladi tudi naložilo, naj v enem letu pripravi sistem odškodnin za izbrisane v Sloveniji. Sodišče v tem času podobnih vlog, ki so pripele na sodišče, ne bo obravnavalo, je še zapisano v razsodbi.
Sodba je bila pričakovana, je povedala varuhinja človekovih pravic, z notranjega ministrstva pa so sporočili, da morajo sodbo najprej temeljito preučiti.
"Sodba o izbrisanih pričakovana"
V parlamentarnih strankah so pri komentiranju sodbe evropskega sodišča za človekove pravice, ki je razsodilo, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih, večinoma še zadržane.
V Pozitivni Sloveniji menijo, da je razsodba pričakovana, in upajo, da bo vlada premierja Janeza Janše v najkrajšem času sistemsko pristopila k reševanju problema odškodnin v skladu z razsodbo evropskega sodišča.
"Enostransko in nepremišljeno posegati v človekove pravice manjšin je pravno nedopustno tako v Sloveniji kot tudi na evropskem sodišču, na kar smo ves čas opozarjali," pa je poudaril vodja poslanske skupine SD Janko Veber. Prepričan je, da bi bile posledice bistveno manjše, če bi status izbrisanim uredili takoj, ko je nastal problem.
Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec pravi, da je sodbo Slovenija kot podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah dolžna spoštovati, in poudarja, da jo bo treba pazljivo proučiti in na ustrezno slediti napotilu sodišča glede dokončne razrešitve vprašanja izbrisanih.
"Odškodnina ne pripada tistim, ki so 1991 zavrnili državljanstvo"
V NSi so napovedali, da bodo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice podrobno preučili. Sicer pa menijo, da je treba pripraviti ustavni zakon o izbrisanih, ki bi individualno obravnaval posamezne primere. Vztrajajo namreč, da je treba sistematično reševati primer za primerom, sicer lahko pride do zlorab. "Nedopustno je namreč, da bi odškodnino prejeli tudi tisti, ki so leta 1991 zavrnili slovensko državljanstvo," so zapisali v NSi.
V koalicijskih strankah SDS, Državljanski listi in SLS bodo sodbo še preučili in je še niso želeli komentirati.
"Slovenija mora odločitev spoštovati"
"Sodba, takšna kot je, je bila pričakovana, saj se je o njej že dalj časa govorilo v evropskih krogih, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami," je povedala varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik, ki od države zdaj pričakuje, da jo bo spoštovala.
Enako meni nekdanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Po njenih besedah poleg odškodnin ostajajo odprta med drugim tudi vprašanja socialne varnosti izbrisanih in priložnosti za delo, zaradi česar je prejšnja vlada ustanovila medresorsko komisijo, ki jo je zdajšnja vlada med prvimi ukinila.
Na notranjem ministrstvu so medtem zapisali, da je sodba obsežna in jo je treba temeljito preučiti na medresorski ravni, prav tako pa nameravajo natančno preučiti načine za izvršitev obveznosti, ki jih je Sloveniji s sodbo naložilo sodišče. Konkretnejših komentarjev na ministrstvu tako danes niso dali.
Slovenija ni sprejela ustreznega zakona
Gre za primer, ki ga je pred omenjenim sodiščem zaradi izbrisa leta 2006 zoper Slovenijo sprožilo enajst posameznikov, ki so menili, da jim država ni v zadostni meri popravila krivic, storjenih z izbrisom leta 1992.
Evropsko sodišče je julija 2010 ugotovilo, da je Slovenija omenjenim posameznikom kršila pravice, zapisane v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, in sicer pravico do varstva zasebnega in družinskega življenja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva.
Kot je ugotovilo sodišče, država namreč ni sprejela ustreznega zakona in pritožnikom ni izdala dovoljenja za stalno prebivanje ter ni ravnala v skladu z odločbami slovenskega ustavnega sodišča. Zato je Sloveniji naložilo sprejem posamičnih in splošnih ukrepov, predvsem ustrezne zakonodaje in izdajo dovoljenj za stalno prebivanje z retroaktivnim učinkom.
Oktobra 2010 je Slovenija zoper takšno odločitev vložila zahtevo za ponovno obravnavo pred velikim senatom, ki je drugostopenjski organ evropskega sodišča. Sodišče je zadevo sprejelo in julija lani razpisalo javno obravnavo pred velikim senatom, na kateri je Slovenija poskušala dokazati, da je za izvršitev odločbe ustavnega sodišča sprejela ustrezno zakonodajo, sodišče pa bo sodbo o tem izreklo danes.
Zoper državo vloženih 179 zahtevkov za odškodnino
Po podatkih državnega pravobranilstva so sicer izbrisani do 20. junija letos zaradi škode, ki naj bi jim nastala z izbrisom, zoper državo vložili 179 zahtevkov za odškodnino, od katerih so bili 104 zahtevki vloženi v predhodnem postopku na državno pravobranilstvo, 75 na domača sodišča, dva pa na evropsko sodišče za človekove pravice.
Do zdaj je bilo zaključenih 146 postopkov, v nobenem primeru pa sodni postopek ni bil pravnomočno končan v korist tožnikov, so pojasnili na pravobranilstvu. V vseh postopkih sicer pravobranilstvo, tudi po vzoru razsodbe Vrhovnega sodišča RS iz oktobra 2010, vztraja na zastaranju zahtevkov, "brez dokončnega odgovora pa ostaja le še vprašanje vpliva izdaje dopolnilne odločbe na tek zastaralnega roka".
Ti se pozanimaj razen, če nisi eden tistih, ki državljanstva niso hoteli, ker so bili prepričani, da bo jla zavzela Slovenijo.
Poglej, tisti, ki je hotel, je dvignil pošto in uredil. Tisti, ki ni hotel, ni dvigoval pošte. Že tako so jih vzeli 170.000 takrat. Sem še 92 leta srečal lika v trgovini Merkator, ki je na glas vpil, da njemu… ...prikaži več Slovenački pasoš ne treba. Tak bo sedaj pokasiral?
Drago nas bo stala trma in samovšečnost JJ.