• Ned 3 do 11 °C
  • Pon 3 do 12 °C
  • Tor 4 do 16 °C
več na vreme.net

Odločitev

2 komentarja

Sodišče EU: Izbris podrejencev ne krši prava

Sodišče EU je odločilo, da porazdelitev bremen med delničarji in podrejenimi upniki za odobritev državne pomoči bankam ne krši prava EU, a mnenje Evropske komisije za državo ni bilo obvezujoče. Končno odločitev bo tako moralo sprejeti ustavno sodišče.

B. E. / Ljubljana

/ Osveženo:

 

(Foto: Profimedia)

Sodišče EU je v sodbi, s katero odgovarja na vprašanja ustavnih sodnikov glede sanacije bank konec 2013, presodilo, da je sporočilo evropske komisije o državnih pomočeh v bančnem sektorju iz avgusta 2013 veljavno. Veliki senat je sicer odločil, da sporočilo komisije sicer ni bilo zavezujoče.

Sodišče EU ob tem dodaja, da je "sporočilo o bančništvu treba razlagati tako, da ukrepi pretvorbe ali odpisa hibridnega kapitala in podrejenih dolžniških instrumentov, kakor so določeni v točki 44 tega sporočila, ne smejo presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja zadevne banke."  Bančni izbris je bil po mnenju Sodišča EU zakonit, ostaja le vprašanje, ali se je bančni izbris zgodil v preveliki meri.

Na podlagi mnenja sodišča EU bo slovensko ustavno sodišče predvidoma jeseni nadaljevalo razsojanje o ustavnosti izbrisa delnic in obveznic. Odvetnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Miha Kunič pa je za STA povedal, da je prav odločitev, da mnenje komisije ni zavezujoče, še dodaten argument, da je treba določila zakona o bančništvu šteti za neustavna.

Takrat je vlado vodila Alenka Bratušek, ki v razsodbi vidi potrditev svojih odločitev, ki so sledile Evropski komisiji. Danes je Alenka Bratušek navedla, da je bila sanacija bank potrebna. "Pri vsem tem, smo zasledovali en sam cilj, to je da bankam pomagamo s čim manj javnega davkoplačevalskega denarja in narediti smo točno tako."

"Lahko bi predlagali drugačen način reševanja bank"

  •  

    Oškodovanih več kot sto tisoč posameznikov

    Po ocenah Društva Malih delničarjev Slovenije je bilo zaradi razlastitve in posegov v delnice in obveznice slovenskih bank konec leta 2013 v vseh bankah neposredno oškodovanih 100.000 državljank in državljanov Republike Slovenije, posredno (preko pokojninskih družb) pa je bilo oškodovanih še dodatnih 500.000 državljanov.

Društvo Malih Delničarjev Slovenije je sodišče po razsodbi v sporočilu za javnost opozorilo, da je  pritrdilo njihovim navedbam, da mnenje komisije ne mora imeti zavezujočega učinka za države članice, na kar se je sklicevala tako takratna Vlada RS kot Banka Slovenije. Tako bi obe instituciji po mnenju društva lahko predlagali drugačno reševanje bank, a tega nista storili.

V Društvu Malih delničarjev Slovenije prav tako izpostavljajo, da je sodišče določilo, da odpis ne sme presegati tega, kar je nujno za odpravo primanjkljaja. "Več kot jasno je, da so banke še danes (skoraj tri leta po izbrisih) prekapitalizirane, zato so bili ukrepi vidno pretirani, kar je seveda povezano tudi z uporabljenimi scenariji ter načinom vrednotenja kapitala bank, ki je bilo opravljeno brez kakršnihkoli veljavnih računovodskih standardov."

Tudi predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič je razsodbo v Luksemburgu že komentiral in navedel, da je glede na navedeno jasno, da je potrebno pravne težave, ki jih je povzročil ZBan-1L, reševati v okviru slovenskega pravnega reda: "To velja še toliko bolj, ker najbolj sporne rešitve zakona in konkretni izračuni, ki jih je pri izrednih ukrepih uporabila Banka Slovenije, sploh niso imele nikakršne vsebinske podlage v Sporočilu Evropske komisije (kot npr. retroaktivnost, odvzem pravnih sredstev, neupoštevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja itd.)."

V VZMD tako upajo, da bo po skoraj tisoč dnevih, odkar so vložili pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o bančništvu, svojo absolutno prednostno obravnavo zaključilo tudi Ustavno sodišče RS.

Vsebine, ki bi vas morda zanimale

Komentarja (2)

Za oddajo komentarja morate biti prijavljeni!

Morda vas še zanima