Slovenija
184 ogledov

"Žulili smo Turke na Balkanu in končali z drugo vojno"

Učenci v šoli Profimedias
Da je učni načrt za zgodovino v zadnjih letnikih osnovnih šol in gimnazij natrpan, priznavajo tudi na Zavodu za šolstvo, kjer poudarjajo, da je to posledica kronološkega pristopa iz prejšnjih učnih načrtov. "Snov je težko predelati, a je to mogoče, če je delo načrtovano in se sproti prilagaja šolskem življenju," pravi predsednica Društva učiteljev zgodovine Elissa Tawitian.

Minuli teden je v državnem zboru na pobudo poslancev SDS na skupni seji odborov za izobraževanje potekala razprava o obravnavi domoljubnih vsebin ter slovenski osamosvojiti v slovenskem izobraževalnem sistemu. V SDS so prepričani, da bi tem vsebinam morali v šolah nameniti več prostora. 

Slovenski zgodovinar Janko Prunk pritrjuje, da je osamosvojitvena vojna pomembna tema, ki je ne bi smeli prezreti. "Nekateri jo pozabljajo, mislijo, da to ni zgodovina, a zdaj je od tega že 25 let," pravi Prunk. "To je bilo pozitivno dejanje, največje v slovenski narodni zgodovini, s katerim smo se pokazali proti veliki armadi, se znali ubraniti in v katerem smo Slovenci skupaj držali."

Da smo prednost zapravili, je po oceni Prunka stvar dogajanja za tem. "S to državo zdaj je slabo, a ne zaradi leta '91," poudarja Prunk. "Zapravili smo jo po lastni krivdi, zaradi lakomnosti, nepoštenosti, oseke morale. Ljudje naj v svojo dušo pogledajo, ali so pravični do drugih, ali imajo občutek solidarnosti s tistimi, ki manj zaslužijo."

Zgodovina je živa stvar

Poudarja, da je zgodovina živa stvar, ki jo tudi za nazaj vedno na novo premišljujemo in dopolnjujemo. "Nekateri imajo predstavo, da je to revizija in nekaj slabega," pravi Prunk. "Jaz bi rekel, da se pri nas celo premalo dopolnjuje, z novimi dokumenti, novimi dejstvi, ki so bila prej skrita, nepoznana ali zakrita, ter z našo novo pametjo, saj na marsikaj danes gledamo drugače kot včasih."

"Če je bila nekdaj alfa in omega revolucija, tako v evropskem prostoru kot pri nas, nato nacionalna osamosvojitev, je povsod po svetu poudarek, pri nas še premalo, na vprašanju človekove svobode in standarda," razlaga Prunk. "Ta je širokim masam močno padel, ker smo imeli precej nesposobno vodstvo države in gospodarstva."

Ključna tema, o kateri Slovenci še po 70-ih letih nimamo enotne predstave, pa je revolucija znotraj 2. svetovne vojne. "Tu smo razklani, celo v družini se o tej temi spremo," poudarja Prunk in dodaja, da to ni naša posebnost. "45 odstotkov Špancev še vedno reče, da se o španski državljanski vojni ne da objektivno govoriti." 

Za obdobje od 1945 naprej na voljo 20 ur

V osnovni šoli in gimnaziji je za obravnavo najnovejše zgodovine, od leta 1945 naprej, namenjenih približno 20 do 22 ur, v okviru treh tem, in sicer politične spremembe v 20. stoletju, gospodarstvo v 20. stoletju in Slovenci v 20. in v začetku 21. stoletja. 

Učitelji | Avtor: Profimedias Profimedias
"Ključni cilji se nanašajo na politične, gospodarske in družbene razmere po letu 1945, vključene so tudi vsebine iz nacionalne zgodovine, pri čemer niso izvzete niti t. i. občutljive teme, kot so povojni poboji," pojasnjujejo pri Zavodu za šolstvo. Skupni fond za zgodovino v 9. razredu osnovne šole je 64, v gimnaziji pa 70 ur, kar pomeni, da predstavlja zgodovina od leta 1945 naprej 30 do 35 odstotkov celotnega učnega programa zaključnih letnikov. 

Tako bo verjetno ostalo vsaj še nekaj časa, saj se programi spreminjajo na 10 do 12 let, ne le pri nas, tudi v drugih državah Evrope in po svetu. "Glede na to, da so bili učni načrti posodobljeni med leti 2008 (gimnazija) in 2011 (OŠ), zaenkrat ne predvidevamo prenove," pojasnjujejo na Zavodu za šolstvo. "Pri zadnji prenovi je šlo za posodobitev obstoječih načrtov, ki so rezultat kurikularne prenove 1996-1998 v OŠ in gimnazijah." 

Hitrih sprememb si ne želijo tudi v Društvu učiteljev zgodovine. "Sprememb ad hoc si ne želimo, saj ni bila opravljena nobena evalvacija oziroma raziskava, ki bi pokazala dejanske težave, ki izhajajo iz pouka po prenovljenih učnih načrtih," pojasnjuje predsednica društva Elissa Tawitian.

Časovna stiska v zadnjih letnikih

Težavo po oceni nekaterih učiteljev predstavlja precej natrpan program v zaključnih letnikih, zaradi česar se poučevanje zgodovine marsikje ustavi pred izpolnitvijo celotnega učnega načrta. "Žulili smo Turke na Balkanu in končali z drugo vojno, za najnovejšo zgodovino pa je zmanjkalo časa," nam je povedal učenec, ki je že zaključil gimnazijo. Da časovna stiska obstaja, priznavajo tudi na Zavodu za šolstvo, kjer poudarjajo, da je posledica kronološkega pristopa iz prejšnjih učnih načrtov. 

Učiteljica | Avtor: Profimedias Profimedias
"Posodobljeni učni načrti ta problem v veliki meri odpravljajo, saj so trije tematski sklopi (politična, gospodarska in nacionalna zgodovina), ločeni tako, da vsak sklop posebej obravnavajo kronološko, se pravi, da npr. slovensko nacionalno zgodovino obravnavajo ločeno od prve svetovne vojne do začetkov 21. stoletja," pojasnjujejo na Zavodu za šolstvo. "Enako velja tudi za politično in gospodarsko zgodovino."

Del vsebin so zaradi razbremenitve prestavili v tako imenovane izbirne teme, ki jih učitelj izbira skupaj z učenci ali dijaki. "Ko bodo pripravljeni tudi vsi učbeniki po posodobljenih učnih načrtih in ko bodo izvedena še dodatna izobraževanaj za učitelje, bo tudi ta problem lažje rešljiv," napovedujejo na Zavodu za šolstvo. 

Snov je težko predelati, a ne nemogoče

In kako je v praksi? "Snov je težko predelati, a je to mogoče, če je delo načrtovano in se sproti prilagaja šolskem življenju (odpadanju ur, nadomeščanjem, preverjanjem in ocenjevanju, projektom, interesom učencev in dijakov)," razlaga predsednica Društva učiteljev zgodovine Elissa Tawitian.

Prenovljeni učni načrt v OŠ in na gimnazijah je težavo časovne stiske skušal rešiti s kombinacijo tematsko-kronološkega pristopa. "Vsebine so zasnovane tako, da se učenci v OŠ dejansko trikrat srečajo s celotnim 20. stoletjem, le da ga enkrat preučujejo skozi politične dogodke, drugič skozi gospodarsko zgodovino in tretjič skozi dogodke na Slovenskem," razlaga Tawitianova. 

Dodaja, da poleg tega v srednjih šolah profesorji vsebine iz obveznih širših tem obravnavajo v poljubnem vrstnem redu in tako ni nujno, da "Slovenci v 20. in 21. stoletju" nastopijo kot zadnja tema.

"Tako v osnovnih kot v srednjih šolah se zgodovina kot osrednji humanistični predmet osredotoča na razvoj (politične) kulture, strpnega dialoga in spoštovanja človekovih pravic, kar je zapisano tudi v splošnih ciljih predmeta," poudarjajo pri Društvu učiteljev zgodovine. "Učitelji in profesorji so dolžni vse teme pouka obravnavati v tem duhu."

irma.hus@zurnal24.si

Komentarjev 7
  • macola 21:53 31.maj 2016.

    Če si tako šolana.....v Franciji....in se očitno spoznaš na NAŠ šolski program.....se nisi naučila BRATI?! Omenil sem poboje IN enoumni sistem IN osamosvajanje IN dodal tri pike....ti pa zapneš v poboje....ja v Franciji jih pa zagotovo niso omenjali....aja, pa še ...prikaži več Norveški program poznaš.....noro brihtna punca! O pobojih nimaš pojma zato drugič raje molči!

  • Žurnalček 20:07 31.maj 2016.

    O Turkih je dosti 2 ure ! Naj se jih učijo tisti , ki so bili 500 let pod njimi !

  • Pepe007 12:00 31.maj 2016.

    A si na Norveškem tudi hodila v šolo? Ali samo natolcuješ.Ali so bili vsi pobiti po vojni belogardisti? Presneto malo verjetno, ker potem partizanska vojska ne bi zmagala, če bi bilo na nasprotni strani toliko vojakov. Ali so bila ...prikaži več 16, 17 let stara dekleta, ki so jih partizani posilili in pobili med vojno ter zmetali v jame belogardistke? Tudi če so bile, otrok se ne posiljuje in ne pobija in početja takih se ne poveličuje.