Drugi junij 2002 je dan, ko je Slovenija zabila svoj prvi zadetek na svetovnih prvenstvih. V njenem imenu je to storil Sebastjan Cimerotič, in sicer na tekmi proti Španiji. Tudi zato je Olimpijin čudežni deček pristojen za oceno prvega nastopa Slovenije v JAR. "Morda je bilo tudi nekaj strahu. Ampak koga zdaj zanima, kako je igrala Slovenija. Pomembne so tri točke," je praktičen Cime.
Sebastjan Cimerotič o svojem zadetku na SP 2002Seveda, ob vseh velikih tekmovanjih se mi v glavi vrti ta film. To je stvar, ki je ne moreš nikoli pozabiti niti primerjati s čimerkoli na svetu.
"Taktično so se fantje dobro postavili in čakali na napako nasprotnika. In jo tudi dočakali. Po neumnosti vratarja in še večji neumnosti Ghezzala, ki je tako hitro dobil dva rumena kartona. Hvala bogu, da so to Slovenci izkoristili," je dodal Cime.
Naš namig, da bi zaradi prve zmage na preizkušnji proti ZDA noge lahko bile malo manj težke, doza sproščenosti pa večja, je gladko zavrnil: "Na SP ni nobena tekma sproščena. Takoj bi bili kaznovani. Vemo, da so Američani trdna reprezentanca, hitra, dobro pripravljena, ki lahko takoj kaznuje napako. Mislim, da bodo morali Slovenci igrati še precej bolje kot proti Alžiriji, saj so ZDA bistveno boljše od nje."
Po novi zahrbtni poškodbi, ki jo je doživel jeseni, so mnogi čezenj že naredili križ. Cime pa se ni predal. Za nagrado se na treningih ne poti več sam, ampak skupaj s soigralci. "Kot da sem se spet rodil. Ko sem delal po posebnem programu pod vodstvom Srdjana Djordjevića, mi je nekajkrat skoraj prekipelo zaradi bolečin, ki so bile vse hujše. Nisem vedel, ali bi še nadaljeval. Dejal mi je, da moram to prebroditi. Preživel sem dva meseca in zdaj spet treniram z ekipo. Nič me ne boli, poškodba je zgodovina," je pogovor za zurnal24.si zadovoljno sklenil Cimerotič.
