Moj sin je star 14 let. Je normalno to, da res komplicira pri hrani. Ne smem uporabljati nobenega olja, jedel bi same beljakovine, veliko se ukvarja s svojim športom. Nočem, da postane obseden s hrano. Imam lahko kakšen vpliv na to?
Odgovarja socialna delavka iz Svetovalnice za motnje hranjenja Introspekta, Aleksandra Rožman.
Izločanje določenih sestavin hrane iz jedilnika in pospešeno ukvarjanje s telesno dejavnostjo lahko potencialno nakazuje, da mlada oseba začenja kontrolirati svoj način življenja in s tem blažiti porajajočo duševno stisko. Tako začne navadno tudi klicati na pomoč starša. Čeprav lahko na zunaj zgleda ravno obratno. Predvsem je pomembno, kaj se dogaja z otrokom na čustveni ravni. Priporočljivo je, da se starš v takšnih situacijah pogovori z otrokom, zakaj počne takšne stvari in poskuša izvedeti, kako se počuti. Ob starševski nadaljnji zaskrbljenosti je potrebno poiskati strokovno pomoč. Najstniki lahko velikokrat v takšnih primerih v zelo hitrem času, iz sprva neogrožajočega vedenja, preidejo v skrajne oblike vsakodnevnega samouničevanja. Škodljivo vedenje poganja čustvena razbolelost in zato najstnik ne zmore svojega vedenja nadzorovati v relativno neogrožajočih mejah. Starši imajo ogromno moč, tudi če otrok sprva zavrača kakršnokoli sodelovanje. Pogostokrat lahko v takšnih situacijah začnemo pomagati otroku preko odnosa s staršem, in tako preprečimo nadaljnji razvoj problematike.
