• Sob 17 do 29 °C
  • Ned 17 do 21 °C
  • Pon 19 do 26 °C
več na vreme.net

izbruh

0 komentarjev

Število okužb z mišjo mrzlico narašča

Nacionalni inštitut za javno zdravje je do prejšnejga tedna zabeležil okoli 40 bolnikov z znaki miške mrzlice, kar 13 jih je iz mariborske zdravstvene regije.

S. H. H.

 

(Foto: Profimedia)

  •  

    Bolezenski znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil. V prvi fazi, ki traja nekaj dni, je prisotna visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic.
    V težkih primerih bolezni po nekaj dnevih visoke vročine pride do nenadnega padca krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah.
    Temu sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre.
    Smrtnost bolezni je 5 do 15 odstotna.

Število primerov obolelih z mišjo mrzlico je v letošnjem letu je preseglo desetletno povprečje (2006–2016).

V letošnjem letu je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinske fakultete v Ljubljani, laboratorijsko potrdil in do 9. 6. 2017 epidemiološki službi prijavil že 40 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom in sicer pri 33 moških in 7 ženskah.

Bolniki prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice in sicer 13 iz mariborske, 9 iz ljubljanske regije, 9 iz novomeške, po 2 iz murskosoboške,  goriške in ravenske regije, ter po en primer iz  celjske, koprske, in kranjske zdravstvene regije.

Vseh štirideset  bolnikov je bilo hospitaliziranih, umrl ni nihče. Največ bolnikov je starih medd 35 in 44 let.

Vrhunec v naslednjih dneh

Na podlagi do sedaj prejetih prijav obolelih pa ocenjujejo, da se bo ciklus porasta primerov mišje mrzlice v letu 2017 še nadaljeval. Vrhunec naj bi bil konec junija, nato pa naj bi število začelo upadati.

  •  

    Mišja mrzlica se v Sloveniji ponavlja vsako leto sporadično (posamični primeri), ciklično pa tudi kot izbruh. Tako smo porast mišje mrzlice zabeležili leta 2008, ko je v celem letu zbolelo 45 oseb, ter leta 2012, ko je zbolelo 185 oseb.

Najpogosteje se človek okuži z vdihavanjem prašnih delcev, v katerih so iztrebki okuženih miši, lahko pa tudi z rokami, onesnaženimi s prahom, v katerem so bili mišji iztrebki, ter z okuženo hrano ali vodo. Okužba se ne prenaša s človeka na človeka.

Tveganje za okužbo je zato največje pri ljudeh, ki pri svojem delu pogosto prihajajo v stik z majhnimi glodavci in njihovimi iztrebki, bodisi poklicno ali pri rekreaciji in priložnostih opravilih.

Pogosto pride do okužbe tudi pri čiščenju ali pospravljanju prostorov, ki so bili dolgo zaprti in nenaseljeni.

Za preventivo poskrbite z naslednjimi ukrepi:

  • poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo,
  • poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev,
  • živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe,
  • izvajamo redno deratizacijo,
  • pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov upoštevamo naslednje:
  • pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo prostor, tako da na stežaj odpremo vsa okna in vrata za najmanj 30 min; .v času prezračevanja nismo v prostoru.
  • med tem pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer enoto razkužila (npr. Varikine), zmešamo z deset enotami vode;.če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca.
  • površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko uporabimo pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je pet minut.
  • pri delu si zaščitimo roke z rokavicami iz lateksa. Razkužene iztrebke in mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in jih odstranimo v vrečko ter odvržemo med splošne komunalne odpadke. Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov razkužimo še ostale  površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni.
  • po razkuževanju je treba prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem pazimo, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodavcev in njihovih ostankov.
  • po končanem razkuževanju in čiščenju odstranimo uporabljene rokavice v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umijemo z vodo in milom.
  • če najdemo veliko število poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali (hlevi), obvestimo pristojnega veterinarja.

Pri bivanju v naravi pa:

  • pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci,
  • hrane ne puščamo na tleh,
  • ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
  • ne poležavamo na golih tleh,
  • skrbimo za higieno rok.

Pri opravljanju dela v naravi:

  • pri delu v naravi pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitene na tleh,
  • ne poležavamo in posedamo  na golih tleh,
  • pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljamo zaščitno masko za usta in nos,
  • ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
  • skrbimo za higieno rok, predvsem po opravljeni potrebi in pred hranjenjem,
  • poskrbimo, da odstranimo ostanke hrane, ki privabljajo glodavce.

Vsebine, ki bi vas morda zanimale

Komentarjev (0)

Za oddajo komentarja morate biti prijavljeni!

Morda vas še zanima