Slovenija
1491 ogledov

Svet bo potreboval več hrane, vode, energije, ki jo bo premalo ... Kako se bo odzvala Slovenija?

poplave Saša Despot
Svet bo v naslednjih desetletjih zaznamovalo več trendov sprememb - globalnih megatrendov, na katere strokovnjaki opozarjajo že dlje časa in za katere je pomembno, da se države nanje pripravijo oziroma skušajo njihove učinke omiliti. Slovenija naj bi megatrende vključila v najnovejšo strategijo, napoveduje tudi analizo vpliva globalnih megatrendov na stanje okolja v Sloveniji.

Revščina, naraščanje neenakosti, brezposelnost, še posebej med mladimi, vse več spopadov zaradi naravnih dobrin, preseljevanje ... Vse to so spremembe, ki bodo kot posledica globalnih megatrendov dolgoročno spreminjale svet. 

Evropska agencija za okolje (EEA) je v poročilu že leta 2015 namreč identificirala 11 megatrendov, ki bodo v naslednjih letih oziroma desetletjih spremenila svet, po besedah Lidije Globevnik z evropske agencije za okolje pa bodo dodali še dva trenda, in sicer robotizacije in spreminjanje vrednostnega sistema, ki bo spreminjal tudi potrošne vzorce. "Gre za dolgoročne in daljnosežne trende, ki imajo velike učinke. Dogajajo se počasi, a imajo velike učinke," je navedla doktorica in dodala, da poleg tega lahko pričakujemo tudi regijske trende, ki bodo spreminjali manjša območja.

Vsi v Evropi živimo nad zmožnostmi okolja in potrebna bo dolgoročna tranzicija v trajnostni način življenja, je še izpostavila Lidija Globevnik, ki je sicer predstavila prezentacijo Anite Pirc Velkavrh z EEA, ki se zaradi zdravja dogodka ni mogla udeležiti, in dodala, da je potrebno iskati kompromise in alternative. 

Enajst globalnih megatrendov, ki bodo spreminjali okolje

Kakšne spremembe lahko torej pričakujemo v našem okolju? Evropska agencija za okolje (EEA) je v svojem evropskem poročilu SOER 2015 izpostavila relevantnih 11 globalnih megatrendov za evropsko okolje:

1. Razhajanje v svetovnih prebivalstvenih trendih. Agencija napoveduje, da se bo do leta 2050 za okoli 43 odstotkov povečalo število prebivalstva, največji porast bo v Afriki in Aziji. Večina naj bi živela v mestih in slumih z nezadovoljivo infrastrukturo ter zdravstvenim in socialnim sistemom. To naj bi vplivalo na migracije in posledično tudi na ostale trende.
Poleg tega se prebivalstvo Evrope še naprej stara, v Afriki in Aziji pa se povečuje število mladih.

2. Na poti k bolj urbaniziranemu svetu. V urbanih naseljih bo živelo skoraj 70 odstotkov ljudi, kar bo prineslo spremembe v potrošnji.

3. Spreminjajoče se bremena bolezni in nevarnosti pandemij. Že zdaj je več bolezni, ki so stvar življenjskih navad in niso nalezljive. Grožnja globalnih epidemij sicer ostaja, tudi na račun, da bo velika večina prebivalstva živela, v urbanih okoljih.

4. Pospešene tehnološke spremembe. Delež okoljskih inovacij je v porastu, a inovacije lahko predstavljajo tudi tveganje, saj lahko prinesejo tudi nenadzorovane in nepričakovane posledice.

5. in 6. Nadaljnja gospodarska rast in Čedalje bolj večpolaren svet. Globalni BDP bo zrasel za 300 odstotkov, a rast v "razvitem svetu", kot ga razumemo danes, bo veliko manjša. Čedalje bolj pomembni državi bosta Kitajska in Indija, svet postaja večsrediščen.

7. Okrepljeno svetovno tekmovanje za vire. Raba surovin, še posebej tistih, ki so potrebni za delovanje nove tehnologije, se bo povečevala. Neobnovljive zaloge mineralov, kovin in fosilnih goriv bodo še povečevali konflikte.

8. Vse večji pritiski na ekosisteme. Tekmovanje za omenjene naravne vire vodi tudi v borbo za zemljišča, kjer se ta nahajajo. Različna podjetja, države in posamezniki kupujejo zemljo na zalogo predvsem v Južni Ameriki in Afriki. Lidija Globevnik z agencije je ob tem opozorila, da so tovrstne prakse zaznali tudi v Evropi, in sicer Bolgariji in Romuniji.

 9. Vse hujše posledice podnebnih sprememb. Na eni strani poplave, na drugi suše, kar prinaša veliko ranljivost za ekosisteme, biodiverziteto, infrastrukturo in na ljudi. Slovenija naj bi v prihodnosti podnebne spremembe obravnavala prioritetno z nadaljnjimi študijami.

10. Vse večja onesnaženost. Ogrožena je predvsem kakovost zraka, vode in tal. Problematične so tudi deponije odpadkov.

11. Vse večja raznovrstnost pristopov k upravljanju. Če so doslej odločitve nosile države, se to zdaj dogaja s pomočjo nevladnih organizacij, podjetji ...

Kaj dela Slovenija na tem področju?

Kot lahko vidimo, gre za prepletene trende, na katere - kot je posvetu o globalnih megatrendih ob dnevu okolja opozorila Tanja Bolte z direktorata za okolje na ministrstvu za okolje - posamezna država nima vpliva, a se lahko na spremembe pripravi in jih izkoristi v svoj prid. 

V prvem koraku naj bi Slovenija na globalne megatrende skušala pripraviti že s pomočjo Strategije razvoja Slovenije do leta 2030, priprave te je po besedah Marjane Dermelj, Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, v sklepni fazi. "Veliko pozornosti smo namenili tem enajstim globalnim megatrendom, del skupine je bil namenjen preučevanju tudi temu. Lahko povem, da smo identificirali demografske spremembe in identificirali, kaj vsak trend pomeni za Slovenijo," je povedala in dodala, da bodo na podlagi trendov in tudi določenih motilcev - možnih nenadnih dogodkov (pandemije, migracije, povečanje števila konfliktov, nenadne okoljske katastrofe, nove revolucionarne tehnologije, finančni šok) - poskušali oblikovati ukrepe, ki nas bodo delali bolj prilagodljive in manj ranljive.

Prisotna javnost na posvetu je sicer pogrešala podrobnejše načrte in način izvajanja ukrepov. "Premalo država naredi na področju okolja," je bil odločen podjetnik Dare Stojan. Pristojni so sicer zagotavljali, da bodo tudi ukrepi sledili strategiji, Slovenija pa naj bi tako pripravila tudi analizo vpliva globalnih megatrendov na stanje okolja v Sloveniji.

Komentarjev 12
  • ode 20:58 07.junij 2017.

    Junija 1782 je v osrednji Sloveniji padlo 5cm mokrega snega, nasledni dan pa slana, da je bilo vse belo. Čez mesec dni je padala toča, da je bilo belo, kot pozimi. Nato pa do konca septembra huda vročina in suša. ...prikaži več Zavladala je lakota...

  • Gigiiinjo 19:32 05.junij 2017.

    kaj bi naredila slovenija? ob pojavu le tega problema bi zaposlila dodatnih 17 birokratov (ki bi delo dobili po vezah seveda) kateri bi ugotovili da imamo problem.tako bi spet zaposlili dodtanih 15 inšpektorjev da bi tale problem raziskali.ker ...prikaži več bi imeli premalo dovoljenj bi jih dali dodatna pooblastila. - kot redarji. seveda bi le ti kasneje potrebovali še varnostnike. in smo na +15 novo zaposlenih.po 5-ih letih ugotavljanja bi ugotovili da bi nekako že lahko rešili če bi imeli zaposlen kader za takšne zadeve. zaposlijo dodatnih 5 ljudi iz tega področja. iz eu pride rešitev, naši to sprejmejo (sami nič naredili). zaposleni ostanejo, nekdo to ja more vzdrževat...tako nekako

  • f5b0a37161572a16434c3a9b735044179b6963f0 18:31 05.junij 2017.

    johan, surovo kislo zelje je najbolj zdravo za človeka,izpadel si be.dak