Globalno segrevanje - množični morilec

Vedno večje število ekstremnih vremenskih pojavov je v zadnjih 20 letih zahtevalo okrog 600 tisoč človeških življenj. (Foto: AFP)

V obdobju od leta 1990 do 2008 so največjo škodo zabeležili v Bangladešu, Mjanmaru in Hondurasu. V zadnjih 20 letih naj bi tako ekstremni vremenski pojavi, kot so tropske nevihte, tornadi, poplave in suše, povzročili za 17 tisoč milijard dolarjev škode.

V Bangladešu, ki je bil v zadnjih dveh desetletjih zaradi podnebnih sprememb najbolj prizadet, je leta 1991 80 odstotkov vseh nesreč povzročil en sam ciklon.
Ciklon Nargis je leta 2008 v Mjanmaru, ki po indeksu klimatskega tveganja zaseda drugo mesto, zahteval 85 tisoč človeških življenj.

Grozeče prikazni dviga temperature

Strokovnjaki medvladne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC) v svojem poročilu še iz leta 2007 opozarjajo, da dvig povprečne globalne temperature povzroča večje število ekstremnih vremenskih pojavov, obenem pa vpliva na druge podnebne spremembe, kot je dvig morske gladine, taljenje ledenikov in podobno.

Generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije je izpostavil, da je obdobje od leta 2000 do 2009 verjetno najtoplejše obdobje od leta 1850. Leto 2009 pa naj bi bilo po pričakovanjih peto najtoplejše leto v tem času.

V Köbenhavnu nepripravljeni
Politiki so se na konferenci v Köbenhavnu zavedli, da doma niso pripravili terena za dober podnebni sporazum, je ob robu predavanja o podnebju v Ljubljani poudarila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Kot dober primer je pri tem izpostavila Veliko Britanijo in Dansko, ki sta ustrezno pripravili zakonodajo oziroma gospodarstvo. Ob tem je dodala, da mora biti deforestacija takoj zaustavljena, a da za to ni prave volje tudi v EU, saj bi to pomenilo višje cene hrane.