Svet
6 ogledov

O zločinih v Siriji naj odloča sodišče

vrh eu, marec 2012 Reuters
Voditelji 25 članic so obsodili nasilje sirskega režima Bašarja al Asada nad civilisti in sistematično kršenje človekovih pravic. Podpisali so tudi pogodbo o proračunih držav EU, medtem ko so prvi dan vrha Srbiji dodelili status kandidatke.

Na drugi dan vrha Evropske unije (EU) so voditelji držav in vlad članic izrazili ogorčenje nad dogajanjem v Siriji in so odločeni, da morajo krivci za hudodelstva proti civilnemu prebivalstvu v tej državi odgovarjati pred sodiščem. Pozvali tudi k oblikovanju dokaznega dosjeja o zločinih v Siriji in k pripravi dodatnih sankcij. Režim v Damasku so pozvali k takojšnjemu prenehanju nasilja in predsednika Bašarja al Asada pozvali k odstopu.

T. i. zlatega pravila nista podpisala London in Praga

Voditelji 25 članic EU, med njimi premier Janez Janša, so podpisali tudi pogodbo o fiskalnem paktu, ki naj bi dolgoročno okrepila proračunsko disciplino in pomagala preprečiti krize v prihodnje. Temelj pogodbe je zlato pravilo, ki določa uravnoteženost ali presežek proračunov. Danes razpravljajo tudi o zunanjepolitičnih temah, tudi o Belorusiji.

Pogodbenice bodo morale zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje v roku letani od uveljavitve pogodbe, ki bo začela veljati, ko jo bo ratificiralo 12 članic evroobmočja. Cilj je, da začne fiskalni pakt veljati 1. januarja 2013.

Pogodba bo v celoti veljala za države v območju evra, pridružijo pa se ji lahko tudi tiste brez evra. Med voditelji je danes nista podpisala le britanski premier David Cameron in njegov češki kolega Petr Nečas. Medtem ko je Velika Britanija že od začetka zavrnila pristop k pogodbi, se je Češka tako odločila zdaj.

Srbiji status kandidatke

Prvi dan zasedanja so Srbiji dodelili status kandidatke za članstvo. Slovenski premier Janez Janša je odločitev ocenil kot pomembno ne samo za Srbijo, temveč tudi za regijo in EU. Upa, da bo to prispevalo tudi k premiku za Makedonijo, ki že od decembra 2005, ko je dobila status kandidatke, čaka na začetek pristopnih pogajanj z unijo, ter k hitrejšemu reševanju odprtih dvostranskih vprašanj med Srbijo in Kosovom.

Srbija je po aretacijah še zadnjih haaških obtožencev Ratka Mladića in Gorana Hadžića status pričakovala že decembra lani, vendar ga ni dobila predvsem zaradi nasilja na severu Kosova, kjer so tamkajšnji Srbi postavili barikade in v streljanju na pripadnike Kforja ranili več nemških in avstrijskih vojakov. Takrat je Bruselj Beogradu postavil tri pogoje za status: napredek pri dialogu s Prištino, dogovor o regionalnem sodelovanju in dejavno sodelovanje pri zagotavljanju izvajanja mandatov evropske misije Eulex in operacije zveze Nato Kfor.

EU iz kriznega v normalno delovanje

Tokratni vrh velja za prelomnico, na kateri je unija prešla iz kriznega v normalno delovanje. Voditelji prvič po dolgem času niso osredotočeni na dolžniško krizo, temveč na spodbujanje rasti in zaposlovanja ter opredelitev smernic za nacionalne proračunske in reformne načrte, ki jih morajo članice unije Evropski komisiji posredovati do sredine aprila.

Voditelji območja evra so se kljub temu dogovorili za pospešitev vplačil začetnega kapitala v stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM). Dinamika vplačil sicer še ni določena, a ena od možnosti je, da bodo države letos vplačale dve od predvidenih petih tranš in ne zgolj eno, je pojasnil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Komentarjev 1
  • Žurnalček 13:00 02.marec 2012.

    Kaj me brigajo države , ki nimajo €. Važno je , da so podpisale vse evrske države. Ko bodo pa oni želeli prevzeti € , bo pa ta podpis itak pogoj. To je isto, kot da bi bila novica , ...prikaži več, da Slovenija ni podpisala SALT 2 ali pa ASEAN pakt.