Mark Webber je po petih letih pisanja kolumn za BBC v svoji zadnji dvignil precej prahu, potem ko je odkritosrčno in brez zadržkov opisal svoj odnos z Lanceom Armstrongom. Padli ameriški šampion ga je navdušil s svojimi prvimi zmagami, Webber pa je bil tudi sam že prej navdušen kolesar.
Ko je bil Webber testni voznik pri Benettonu je prebral Armstrongovo knjigo "It's Not About The Bike", pred dirko v Indianapolisu leta 2010 pa je obiskal tamkajšnjo univerzitetno bolnišnico, kjer se je kolesar pred leti boril za rakom.
Webber je po bitki z rakom sicer izgubil svojega dedka, ki mu je bil velik vzor. Neverjetna zgodba o preživetju je Webberja privedla do tega, da si je želel ogledati bolnišnico in se podrobneje pogovoriti z ljudmi, ki so ozdravili njegovega novega heroja.
Dobil klic zdravnice
"Dva dni kasneje sem dobil telefonski klic Latrice Haney, zdravnice, ki je veliko delala z Lancom. Ona je tista, ki jo Armstrong opisuje kot pravega angela - to je ena reči, v katerih se ni zmotil, saj je bila res ljubezniva in prijazna oseba," se spominja Webber.
Zdravnica mu je razložila, da se je Armstrong zares trdo boril z rakom, Webber pa je z njo ohranil kontakt in jo še nekajkrat obiskal, ob vsaki priložnosti pa popeljal tudi na ogled boksov. Prek prijateljev je stopil v stik tudi z Armstrongom, z njim nekajkrat vozil kolo, po veliki nagradi Brazilije pa ga leta 2004 obiskal tudi na njegovem ranču v Teksasu.
Armstrongov "slonji" spomin
"Kar me je presenetilo pri njem, je bil njegov spomin - bil je kot slonji. Pod nadzorom je imel veliko drugih športov in vedel je, kaj se dogaja v formuli 1. Postavljal mi je celo vrsto vprašanj o različnih ljudeh v tem športu. Spomnim se njegovih vprašanj o Franku Williamsu in, predvsem, Michaelu Schumacherju," je zapisal Webber.
Prelomil obljubo v Monte Carlu
V naslednjih letih sta se še nekajkrat srečala, Webber pa je prijateljstvo z njim končal po tem, ko je njega in njegovo partnerko Ann pustil na cedilu v Monaku, kamor ga je Webber povabil kot posebnega gosta. Skupaj z Red Bullom so ugodili vsem njegovim zahtevam, ki jih po besedah Avstralca ni bilo malo, na koncu pa se ni niti opravičil, ker ga ni bilo.
Webber je še razkril, da je kljub hudi poškodbi, po kateri je več dni preživel v bolnišnici, eden od Armstrongovih prijateljev vseeno uspel priti v Monte Carlo, medtem ko je bil prihod v kneževino za Armstronga pač prevelik zalogaj. To je sodu izbilo dno.
"To in dejstvo, da so bile govorice o Armstrongu, češ da je serijski lažnivec in goljuf, vedno glasnejše. Imel sem tudi dolge pogovore s priznanim športnim novinarjem Paulom Kimmagom (ki je več let proučeval Armstrongov primer), po katerih sem spoznal, da mogoče le ni vse to, za kar sem upal, da je."
Za pohod na vrh pripravljen "sesuti" vse
V tistem trenutku je Webber po lastnih besedah prenehal spremljati kolesarstvo, ker se je vedno znova spraševal, kako je možno, da so vsi, ki so premagali Armstronga, padli na testih za doping, on pa še nikoli.
"To je postala težka tema za pogovor s skupnimi prijatelji, ki sva jih imela. Pred dvema letoma sem jim rekel, da mora priznati, ampak čutili so, da je to nekaj, česar verjetno ne bo storil. Vedno znova se je pojavljala beseda 'kljubovalen'. Armstrong je bil kljubovalen vse do konca -verjel je, da je res čist," je nadaljeval Webber.
"To se je videlo tudi v intervjuju, ki ga je dal Oprah Winfrey. Priznal je, da je dopingiranec, ampak tega ni dojel kot goljufanje. Mislim, da je bilo za vse neverjetno to, koliko ljudi je bil pripravljen 'sesuti' na poti do vrha - ljudi, ki so bili moralno na pravi strani mosta. Ni mu bilo mar za posledice in položaj, v katerih je morda pustil te ljudi. Šlo se je le za planet Lance. Zato, Lance, če uporabim tvoje besede, 'smrtna' kazen ni dovolj huda. Toliko časa si nas vodil za nos in nas imel za idiote."
Karma vedno zmaga
Ko zdaj pomisli na Armstronga, je še pristavil Webber, vedno pomisli na kolesarje, ki so tekmovali v sistemu, ki ga je iz tedna v teden poganjal Armstrong.
"Nikoli ne bomo vedeli, ampak nekateri izmed njih bi se lahko ob svojem dnevu postavili po robu Armstrongu, Ivanu Bassu, Janu Ullrichu, Aleksandru Vinokourovu, Albertu Contadorju, Richardu Virenqueju in tako naprej. Žal, ne vemo niti njihovih imen, ampak po mojem so moralno daleč pred temi fanti. Življenje je polno različnih možnosti. Seveda, nihče ni popoln, ampak na koncu karma vedno zmaga," je še zaključil Webber.
doping je PREPOVEDAN in amen
Za bit svetovni prvak v tako ostri konkurenci v skoraj kateremkoli športu rabi vsak dvoje: gene in doping. Meni gredo sicer bolj na živce vsi ti njegovi nekdanji konkurenti kolesarji ali drugi vrhunski športniki, kjer sem prepričan, da so vsi… ...prikaži več tudi sami bili na dopingu. Obstaja en kup načinov za ogoljufanje testa, enkrat uspe, drugič ne. Pa tudi tehnologija je napredovala. Na njega so se pač spravili sistematično. Barabo smo prijeli, naš šport je zdaj spet čist. Uau.