V prvem delu smo se pogovarjali o predsedničinih hobijih – jiu-jitsuju in avtomobilih, primerjavah s Svetlano Ražnatović - Ceco in litijskih uspehih.
V drugem delu svoje pripovedi nam je Samantha Tina Lovše, predsednica futsal kluba iz Litije, razkrila, ali njeni čari pri pokroviteljih odprejo kaka vrata več, potarnala, da mediji "velikemu" bratu futsala posvečajo preveč pozornosti, in razložila, da si ne predstavlja, da bi jo obtoženci – ko bo sodnica – videli na fotografijah v moški reviji.
Predsednikovanje športnemu klubu ali društvu, prevedeno v prakso, pomeni nabiranje sredstev. Ali je ta dejavnost, če je predsednica ženskega spola, kaj lažje izvedljiva? "Pri teh stvareh nima takšne vloge spol, temveč bolj karizma – kako komuniciraš z mediji in bodočimi donatorji, sponzorji. Ne smeš biti vsiljiv, avtoritativen, neposreden. Tega ljudje ne marajo. Biti moraš pošten in ponuditi nekaj v zameno. Ker sem direktorica podjetja, tudi sama težko prigaranega denarja ne bi dala, če nečesa ne bi prejela nazaj. Poskušam ponuditi publiciteto in reklamiranje."
Bodoča sodnica je razložila tudi, zakaj ne bi odvrgla krpic za moško revijo: "To se ne sklada z mojo prihodnjo kariero. Študiram pravo in načrtujem delovanje v tej stroki. Predstavljajte si, da čez pet let delam kot sodnica, ki ji bo rekel obtoženec: 'Veste, sicer pa sem vas videl tudi že golo!' Nisem tak tip ženske. Sicer sem zelo ženstvena in imam doma polno omaro čevljev, ampak v te vode pa ne bi šla nikoli."
Skladen z njeno prihodnjo kariero je tudi odločen značaj – zna pokazati kremplje. "Ko je treba, se zavzamem za klub. Ko me kdo izzove ali se dela norca iz futsala, znam vrniti. Mislim, da je biti prvoligaš v futsalu ali celo državni prvak bolje kot biti klub iz četrte lige velikega nogometa. Veliki nogomet je super in ga rada gledam. Ampak menim, da doživlja preveliko publiciteto glede na nas. V osrednjih poročilih je na primer novica, kako Maribor ali Olimpija pridno trenirata, mi pa smo tedaj na primer imeli derbi ali dosegli pomembno zmago, pa nismo omenjeni. Naj trenirajo, ampak to ni stvar za osrednje medije," se je v boj za pravice pomanjšanega nogometa spustila Samantha Tina.
Samantha Tina LovšeKo me fantje iz mlajših ekip vidijo na hodniku, za mano vpijejo: 'Dober dan, predsednica!' Pred kratkim sem jih prišla podučit, da so lahko prišli na igrišče s pokalnimi finalisti. Zakaj jim ne bi tega omogočili? Dejala sem jim, naj se lepo obnašajo – na pol materinsko, na pol predsedniško. Poskušamo jim vcepiti malo patriotizma, ker je tega pri nas premalo. V tujini bi ljudje umrli za svoj klub.
Saj res, od kod pa izvira ime? Dvojno, Samantha s h-jem … "Gre za kombinacijo očeta in mame. Slednja je bolj svobodomiselna in je hotela posebno ime in originalni zapis. Oče je zelo tradicionalen in je želel tipično slovensko ime. Po horoskopu sem tehtnica. Moji najbližji pravijo, da gre pri meni resnično za dve osebnosti – Samantho in Tino. Tudi vedo, kdaj se konča Samantha in začne Tina in obratno. Samantha je resna, stroga, poslovna ženska, tudi malo provokativna, ki je bolj neizprosna in koketivna. Tina pa je majhna punčka," je smeje pojasnila predsednica litijskega kluba, ki to vlogo opravlja eno leto.
"Cilj kluba je bil, da se Litija vrne med najboljše. Nekoč je bila nepremagljiva. Osvojitev pokala Select je zame vrnitev in lepa napoved za DP. Trenutno smo tam najboljši," je ponosna Lovšetova, ki je dodala, da se na tekmah zbere od 200 do 300 gledalcev, na derbijih pa okrog 500. "Sem človek, ki mu spoštovanje ogromno pomeni. Tisti trenutek, ko me bodo imeli za neko trapo, se ne bom šla več. Zato mi zelo veliko pomeni, da me člani uprave spoštujejo. Po mojem mnenju se je to od njih preneslo tudi na igralce," je pripoved sklenila litijska predsednica, ki je zelo ponosna, da njena ekipa blesti tudi v fair playu.
