5. Orphan Black
Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi na vsakem koraku srečali samega sebe? Znova in znova, enakega, a vedno drugačnega. Glavni junakinji Sarah iz nove kanadske serije, v kateri je s shizofreno vlogo oziroma vlogami najbolj presenetila Tatiana Maslany, se namreč dogaja točno to – Sarah na tisoč in en način. Koliko jih bo zares sledilo, bo odvisno predvsem od nadaljevanja serije, vendar pa druga sezona glede na uspeh prve, ki se je spogledovala z znanstveno fantastiko in trilerjem, zagotovo bo. Dramatična, nikoli dolgočasna, predvsem pa inovativna in izvirna drama ima vse, kar od serije zahteva sodoben gledalec, če ne bi imela, pa bi veliko prinesel že pogled na glavno igralko, ki se z različnimi liki zliva, kot da bi bila vanje rojena.
4. Orange is the New Black
V ponudbi serij, s katerimi je ponudnik videa na zahtevo Netflix v zadnjem letu skozi velika vrata stopil na območje produkcije igranih TV serij, se je v enem paketu, torej z vsemi deli naenkrat, v letu 2013 znašla tudi nova nadaljevanka izpod peresa Jenji Kohan. Avtorica je do lani osem sezon navduševala s serijo o Nancy Botwin (Mary-Louise Parker), ki življenje predmestne gospodinje zamenja za kariero podjetne preprodajalke marihuane, tokrat pa zgodbo, čeprav ne gre za njeno nadaljevanje, temveč ekranizacijo literarne uspešnice, nadaljuje v zaporu, in to z glavno junakinjo, ki bi bila lahko tudi Nancy. Mary-Louise Parker je kot Nancy v Gandži z drogami žela dobiček, Taylor Schilling pa v vlogi Tracy Chapman zdaj za grehe plačuje. Spretno krmarjenje med komičnim in tragičnim, ki je v sicer precej bolj lahkotnem duhu zaznamovalo Gandžo, se v nekoliko temnejših tonih nadaljuje tudi tu, zagotovo pa se bo, glede na to, da je postala pravi poletni hit, nadaljevalo tudi v prihodnjem letu.
3. Rectify
Preden bo mogoče govoriti o tem, kam bi lahko uvrstili novo serijo televizije Sundance Channel, ki je v prvi sezoni dobila le šest delov, jih bo glede na tempo moralo miniti vsaj še enkrat toliko oziroma deset, kolikor jih je napovedanih za drugo sezono. Je pa zato že po prvih šestih delih jasno, da gre za perfekcionistično in tenkočutno izpeljan televizijski projekt, v katerem ustvarjalci enako mero pozornosti posvečajo tako fotografiji in režiji kot scenariju in igri. Drama prihaja izpod rok producentov serije desetletja Kriva pota (Breaking Bad), vendar glede na umirjeni ter na trenutke skorajda poetični vizualni in verbalni izraz z njo nima prav veliko skupnega razen izjemnega glavnega lika. Na smrt obsojeni protagonist Daniel Holden, ki si kot morebitni morilec, zlasti pa kot nezaželen član skupnosti v južnjaškem mestu v Georgii mora znova sestaviti življenje, potem ko ga zaradi pomanjkanja DNK-dokazov po 19 letih (neopranega krivde) izpustijo iz zapora, je spisan intrigantno, odlični Aden Young pa s svojo pojavo in igro k njegovi skrivnostnosti samo še dodaja.
2. House of Cards
Netflixova serija, s katero si je omenjeni ponudnik neposrednega prenosa filmov in serij s spleta pribojeval mesto v tekmi za TV-serijo leta, je le nekaj mesecev po ameriški premieri prišla tudi na naše zaslone. Oziroma monitorje in pametne tablice, saj je Pro Plus nadaljevanko po vzoru Netflixa v celoti ponudil na Voyu, s tem pa gledalce televizije na žalost prikrajšal za dramo, kakršna redko zaide celo na velika platna. Ne spomnim se namreč, da bi se v posamezni seriji zvrstilo toliko priznanih režiserjev, kot se jih je v 13 epizodah prve sezone Hiše iz kart (David Fincher, Joel Schumacher, Charles McDougall, James Foley, ...), nič manj pozornosti pa producenti niso namenili igralski zasedbi (Kevin Spacey, Robin Wrigth) in scenariju. Zgodba, v kateri brezkompromisni in brezvestni politik manipulira in spletkari, da bi se prebil do položaja predsednika vlade, se je za zadetek v polno izkazala že leta 1990, ko je politična drama pod istim imenom navduševala že v britanskem izvirniku, Američani pa zmagovite formule niso bistveno spreminjali. In tako je, vsaj v tem primeru, edino prav.
1. The Americans
Novo serijo televizije FX, ki jo je ustvaril nekdanji agent Cie Jacob Weisberg, naj bi navdihnila zgodba Anne Chapman, newyorške nepremičninske agentke, ki jo je FBI aretiral kot članico ruskega vohunskega kroga. Drama, ki uspešno prikazuje globalno atmosfero iz začetka 80. let prejšnjega stoletja, ko je Ameriko zaznamoval strah pred komunističnim zlom iz Rusije, hladna ameriško-ruska vojna pa celotno svetovno politiko, je zaživela skozi protagonista Elizabeth in Philip Jennings in njun vohunski mikrokozmos. Keri Russell in Matthew Rhys sta v vlogi zakoncev, ki pod krinko navadnih ameriških državljanov s službo in dvema otrokoma že 15 let vohunita za mater Rusijo, prepričljivo upodobila dvojno življenje, ki s seboj prinaša tako vsakodnevne težave in tajne misije kot umore, dvome, presenečenja in razočaranja, poleg zanimive igralske zasedbe in inteligentnega scenarija pa ne gre zanemariti niti odlične izbire glasbe iz 80. let, ki je sezono končala s Petrom Gabrielom in njegovimi igrami brez meja Games Without Frontiers.
