Brglez ostaja predsednik DZ

Poslanci na tajnem glasovanju niso izglasovali predloga SDS, naj DZ zaradi izjav o slovenski državi in povojnih pobojih Milana Brgleza razreši s funkcije. Za razrešitev je glasovalo 15 poslancev, proti pa 57. Da bi bila razrešitev uspešna, bi jo moralo podpreti najmanj 46 poslancev.

Razprava je trajala sedem ur. V razpravi so predvsem poslanci koalicije in ZaAB opozarjali, da bi se moral DZ ukvarjati z drugimi temami, v SDS pa so jim odgovarjali, da krivci za razpravo niso oni, ampak Brglez in njegove izjave.

Nasprotovanje razrešitvi so napovedali v strankah koalicije in ZaAB, kar je dovolj, da bo Brglez obdržal položaj. V NSi glasovnic ne bodo prevzeli, v ZL pa bo vsak poslanec glasoval po lastni vesti.

Zmotil jih je intervju

V SDS so zahtevo za razrešitev vložili zaradi Brglezovih izjav v tedniku Mladina, ki po njihovem mnenju kažejo njegovo nespoštovanje etike, ustave in zakonov ter simpatiziranje z nekdanjim totalitarnim sistemom. 

Brglez je predlog SDS označil za lepljenko, na podlagi česar sklepa, da je SDS vešča trganja izjav iz konteksta, prilagajanja povedanega, natolcevanja, navajanja stvari, ki niso bile nikoli izrečene, in izmišljanja konteksta. "Vsakdo, ki se je kdaj srečal z umetnostjo, ve, da lepljenke narediš tako, da iz več starih zadev narediš eno novo celoto. V poslanski skupini SDS žal temu niso bili kos," meni in dodaja, da se to izrazito kaže na zadnji strani zahteve, kjer so iz seznama vseh podpisov poslancev SDS izbrisali podpis Janeza Janše.

Slabo brisanje imena po njegovem mnenju zbuja utemeljen sum, da ima SDS podpise "na zalogo". Sklepa, da so podpis Janše izbrisali zato, ker so se verjetno bali, da zahteva z njegovim podpisom formalno ne bila pravilno vložena in je ne bi bil dolžan sprejeti.

Način delovanja SDS kaže na politično kulturo "poslancev SDS, njihovih stricev, tet, botrov, satelitov". Namesto, da bi se te prakse odpravljale, in bi SDS rekla bobu bob, se pogledala v ogledalo in videla, kaj dela narobe, morda celo priznala svoje napake, pa vodi politično kulturo natolcevanj, obtoževanja in trganja iz konteksta.

"Brglez deloval v nasprotju z ustavo"

V SDS so prepričani, da mora predsednik DZ delovati povezovalno, mora upoštevati prepričanja vseh volivcev, spoštovati ustavni red in izražati vrednote, ki so v skladu z ustavo. Prepričani so, da so Brglezove izjave v intervjuju v nasprotju s temeljnimi vrednostnimi izhodišči in pravnimi podlagami, na katerih temelji samostojna Slovenija.

Po Tankovih besedah je Brglez s tem, ko je v intervjuju dejal, da je bila slovenska država korak nazaj v smislu državotvornosti, deloval v nasprotju z ustavo, hkrati pa zaničeval dostojanstvo vseh, ki so na plebiscitu leta 1990 glasovali za samostojno Slovenijo. "Izjava pomeni omalovaževanje plebiscita, pove, da se je ljudstvo odločilo narobe in da samostojna država ni potrebna," ocenjuje Tanko.

Brglez je po prepričanju Tanka tudi povzdigoval SFRJ, opravičeval povojne poboje in zagovarjal totalitarne metode. Slednje naj bi storil z izjavo, da je ideja revolucije, kot jo zagovarjajo v Združeni levici, lahko simpatična, a je nerealna. Izjava po Tankovih besedah kaže, da Brglez "simpatizira z idejo revolucije kot legalno in legitimno potjo za prevzem oblasti, čeprav iz lastnih izkušenj vemo, da nam je revolucija prinesla eno samo gorje in zaostajanje za razvitim svetom ter fizično uničila velik del inteligence in gospodarstva".