Psica pasme staffordshirski bulterier, ki je v sredo popoldne ugriznila policista, je odvzeta lastnici in je v mariborskem azilu. Kot poroča Večer, je psica tokrat ugriznila že petič, štirikrat je ugriznila ljudi in enkrat psa. Vpisana je v register nevarnih psov.

Psica ni opravila šolanja

Psico je lastnici odvzela Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). V azilu bo na opazovanju ostala deset dni. Uradni veterinar bo odločil o morebitni usmrtitvi. Psica namreč ni opravila šolanja, ki ga pri psih, ki so ugriznili več kot enkrat, določa zakon. Veterinar tako lahko, če ugotovi, da gre za nevarno žival, odredi evtanazijo na stroške lastnika.

Napadel psa in mu strgal vrat

Napad staffordshirske bulterierke na policista  ni edini napad nenadzorovanih psov v Mariboru v zadnjem mesecu. Portal Maribor24 je konec junija poročal o psu, podobnemu ameriškemu pitbullu, ki je  v mariborskem Mestnem parku pred množico otrok napadel drugega psa in mu raztrgal vrat.

Pes naj bi pred tem že napadel otroka, odtrgal rep labradorki in čivavi polomil rebra. Kljub temu je po mestu še vedno hodil brez nagobčnika. Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je prvo prijavo prejela že leta 2013, vendar ga ni  uvrstila na seznam nevarnih psov.

Registriranih 2077 nevarnih psov

Zakon določa, da mora biti pes, ko ugrizne prvič, s strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin uvrščen na seznam psov s statusom nevaren. Če ugrizne še drugič, mora na obvezno prevzgojo. Uprava pa se lahko po pregledu psa odloči, ali se ga da prevzgojiti ali pa bi bilo zanj bolje, da se ga evtanazira.

V Centralnem registru psov, ki ga vodi UVHVVR, je registriranih 2077 nevarnih psov. V register se vpišejo na podlagi policijske prijave. Psi, ki so ugriznili pa napad ni bil prijavljen policiji, niso v registru nevarnih psov. "Velikokrat se zgodi, da prijavo dobimo šele od zdravstvene službe, ne pa od tistega, ki je bil napaden. Takrat lastnika težko izsledimo," pravi Miran Šadl iz mariborske policije.

"Nagobčnikov ne nosijo"

Profimedias

"Ne vem, kje so ti psi. So pripeti, so v pesjakih? Ali se pač ljudje teh pravil ne držijo. To pa je veliko tveganje," pravi Marjan Mohar iz Kinološkega društva Krško.

"Ukrepom je zavezan lastnik psa"

Na vprašanje, kako se izvaja nadzor nošenja nagobčnika pri psih, ki veljajo za nevarne, na nekdanji veterinarski upravi pravijo: "Skrbniki psov so dolžni sami poskrbeti, da so psi na javnih krajih na povodcu, nevarni psi pa morajo nositi nagobčnik, kar pomeni, da so že na podlagi zakonskih določil vsi, ki se nahajajo s psom na javnem kraju, dolžni izvajati preventivne ukrepe določene z zakonom brez, da bi jim bila za to izdana odločba," razlaga Natalija Cesar iz UVHVVR. "Ukrepom je zavezan imetnik psa in ne UVHVVR. V skrajnem primeru, če je žival neobvladljiva in povzroča občutno škodo, lahko uradni veterinar odredi njeno usmrtitev."

Na prešolanje se ne odzovejo

Po podatkih UVHVVR  je bilo od leta 2008 uspešno  prešolanih 42 psov. Podatkov o neuspešnih prešolanjih ne vodijo. 

"Na zahtevo za prešolanje se odzove zelo malo ljudi. Imamo le nekaj prevzgoj letno. Razlog za to je v tem, da inšpekcije ne opravijo svojega dela. Nad vsemi, ki so ugriznili že dvakrat, bi bilo treba povečati nadzor," pravi Klemenčičeva. Vsi psi s katerimi se je ukvarjala, so prešolanje uspešno opravili.

Ponarejanje odločb?

Pasja šola Bajka je bila do junija edina šola, ki je imela licenco za prevzgojo psov. "Drugi dve licenci sta bili podeljeni pred nekaj meseci, zato tudi fizičnio ni mogoče, da bi že uspeli prešolati kakšnega psa. V naši šoli, ki je imela do nedavna edina licenco, smo jih prešolali 21. Kje je ostalih 21? To kaže na možnost, da odločbe nekdo ponareja," opozarja Klemenčičeva. O obveznem prešolanju psov se je v Sloveniji začelo razpravljati po napadih Baričevičevih psov, program so odobrili julija 2009, prve prevzgoje pa so se začele leta 2011. 

Odgovorni tudi veterinarji

Rajko Pučnik iz Kinološkega društva Kamnik, ki ima licenco za prevzgojo psov meni, da so premalo učinkoviti tudi veterinarji, ki ne preverjajo odločb in se tudi po več zaporednih napadih redko odločajo za evtanazijo.

"Zagotovo je možno preprečiti ponoven napad možno preprečit. Na javnih krajih mora biti pes pod stoodstotnim nadzorom. Nositi morajo nagobčnik. Ob tem pa je potrebno agresivno vedenje odpravljati. Ta navodila upošteva zelo malo ljudi," pravi David Pogačnik iz Alfakana, ki se ukvarja z vzgojo in prevzgojo psov.

Psom pripisujemo človeške lastnosti

Vsi sogovorniki se strinjajo, da na nastanek agresije ključno vpliva nedoslednost in popustljivost vodnika. "Veliko ljudi svoje pse počloveči, pripisuje jim človeške lastnosti in potrebe. Premalo ljudi se zaveda, kaj psi res potrebujejo. Potrebujejo več pravil in več omejitev. Tako se psi boljše počutijo," razlaga Pogačnik. "Psi, ki dobijo vse in lahko delajo vse, nas ne razumejo  in hitro zrastejo v velike šefe. Takrat se tudi velikokrat čutijo dolžne ščititi svoje krdelo in so zato, ko so na vrvici, napadalni."

Pes iz pasjih bojev nosi spominsko sliko

"Za napadalnost so odgovorni lastniki, ki so velikokrat popolnoma neodgovorni. Velikokrat psi niso pravilno socializirani. Pomanjkljivi so tudi predpisi, velikokrat šolanje izvajajo trenerji, ki nimajo strokovnih znanj," pravi Rajko Pučnik, ki opozarja tudi na agresivnost psov, pripeljanih iz BiH. "Jaz temu rečem kvazi rešitev. Gre za pse s travmami, ki niso socializirani." Prepričan je, da taki psi, tako kot psi, ki so sodelovali v pasjih borbah, potrebujejo vodnika s kinološkimi izkušnjami. "Če je pes sodeloval v pasjih bombah, še ne pomeni, da bo napaden. Je pa tempirana bomba, saj v sebi nosi spominsko sliko in ga lahko marsikaj izzove," dodaja Pučnik. Lastnica psice, ki je ugriznila policista, je na Facebooku priznala, da se je ukvarjala s pasjimi boji.

 sergeja.hadner@zurnal24.si.