Predlog zakona posest omejuje na deset gramov. Teoretično bi lahko torej posameznik vsak dan kupil deset gramov marihuane, a pod pogojem, da je pri sebi v določenem trenutku nima več kot deset gramov. Kdor jo ima več, tvega kazen z globo tisoč evrov.
Zakon pa prepoveduje dajanje konoplje kot darilo – tudi v tem primeru zakon predvideva globo tisoč evrov.
"Zakaj, če so za legalizacijo konoplje, sploh postavljajo omejitve, saj s temi omejitvami ne povedo nič drugega, kot da je konoplja škodljiva in je treba uporabo nadzorovati. Ni popolnoma jasno ali bi radi konopljo legalizirali ali samo na novo regulirali, kar pomeni, da bi le pomaknili količino, za katero je posameznik kaznovan, malo navzgor," je do SD kritičen Krek.
Konopljo bi lahko prodajale in gojile le lekarne
Marihuana bi bila torej v lekarnah v prosti prodaji, dovoljenje za prodajo bi jim podeljevalo ministrstvo za zdravje. Zadnjo besedo pri odločitvi ali konoplja v lekarnah da oziroma ne pa bi imela lokalna skupnost – brez njene privolitve ministrstvo ne bi izdalo dovoljenja.
Ali bi bili v primeru sprejetja zakona pripravljeni prodajati konopljo, smo povprašali ljubljansko lekarno Bitenc. "Da," so odgovorili, "če je vse zakonsko urejeno. Lekarna mora prodajati zdravila, ki imajo dovoljenje za promet v Sloveniji in so dobavljiva. Tako lahko v slovenskih lekarnah že nekaj časa kupite (če imate veljaven recept) sintetične kanabinoide."
Krek meni, da bi imelo omogočanje uporabe medicinske konoplje v zdravstvu veliko pozitivnih vplivov na bolnike. Čimprej bi bilo treba urediti predpise, ki to urejajo, pravi.
"Prvo je vpliv konoplje na mladostnike in razvoj endokanabinoidnega sistema, ki ima pomembno vlogo pri razvoju možganskega tkiva v odraščanju. Ali bo država ob sprejemu takega zakona dala dodatna sredstva za izvajanje preventivnih programov, da bi zmanjšali uporabo konoplje med mladostniki, ki bodo sprejeli sporočilo v smeri, da konoplja pač ni škodljiva in bi potrebovali dodatne preventivne programe?," se sprašuje Krek in poudarja, da so izkušnje, ko gre za alkohol in tobak, kjer država pobira davke, slabe, saj se večina pobranega denarja ne vrne v zdravljenje in rehabilitacijo alkoholikov in kadilcev tobaka.
"Sploh ne gre za legalizacijo, ravno nasprotno"
"Stroka na področju zmanjševanja škode zaradi rabe drog ugotavlja, da so škodljive zdravstvene in socialne posledice največje v primerih prohibicije in stroge kaznovalne politike ali v primerih popolnoma nereguliranega prostega trga," v SD utemeljujejo razloge za pripravo predloga in dodajajo, da želijo uporabnikom zagotoviti trg na katerem bi lahko dostopali do varnih učinkovin, hkrati pa bi zmanjšali zdravstveno in socialno škodo, ki jo predstavlja črni trg.
Letni črni trg s konopljo je težak 20 ton
Gre za izjemno velik gospodarski potencial, so prepričani v SD, pri čemer navajajo nekatere primere iz tujine.
Obseg črnega trga s konopljo v Sloveniji po ocenah SD obsega med 140 in 200 milijoni evrov. Vsako leto se je preproda okoli 20 ton.
"Ali smo za denar pripravljeni sprejeti dejstvo, da bo obstaja nevarnost zastrupitve otroka, ki bi pojedel piškote s konopljo, ali pa da bo umrla mati v prometni nesreči in bodo otroci ostali sirote. Kje so naše moralne meje? Do kam se lahko še spustimo? Kje je točka, do katere se kot družba še lahko spustimo," se ob tem sprašuje Krek.
Lekarne bi imele po novem zakonu dovoljenje konopljo tudi gojiti, lahko pa bi sklenile tudi pogodbo o odkupu konoplje z imetnikom dovoljenja za proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami in zdravili na debelo.
Zakaj ravno lekarne? "Ker bi se dobiček, ki bi ga tako ustvarile, vrnil v javni sistem," odgovarjajo v SD.
Vožnja pod nemudnim vplivom konoplje bo še naprej prepovedana.
Vpliv konoplje na sposobnost za vožnjo je problem, kljub varovalki v zakonu, poudarja Krek: "Če bo družba sprejela pravilo, da konoplja ni tako škodljiva, kot se trdi, potem naj ne bi bilo ovir za vožnjo z avtomobilom. Vrag je v podrobnosti, saj THC dejansko deluje na percepcijo časa in okolja."
Pripravili dve različici zakona: strogega in ohlapnega
V SD so sicer pripravili dve različici zakona. Zgoraj opisana je bolj restriktivna, po njem bi bila torej proizvodnja in promet s konopljo oziroma njenimi derivati omejena izključno na lekarne.
Druga je bolj ohlapna in za polnoletne osebe predvideva tudi dovoljenje za gojenje in osebno uporabo. Dotika pa se tudi uporabe konoplje v socialnih klubih, ki bi morali delovati po načelu varnih sob.
V vladno proceduro so pri SD vložili milejšo verzijo zakona. Če bo interes, se ga lahko razširi, pravijo.
Upajo, da bodo – če koalicijske stranke ne bodo imele pripomb – predlog zakona v parlamentarno proceduro vložili sredi februarja.
david.jug@zurnal24.si
Vse lepo in prav ajde, ampak zakaj SAMO V LEKARNI; zakej ne pr sosedovem lojzetu ki jo pridela sam doma ?
Konoplja ki vzbuja upanja na vsesplošno zdravilno rastlino?To vsekakor ni prvič niti zadnjič v naši zgodovini človeštva, da so denarni spretneži kar na hitro spoznali, kje se bo dalo na hitro obogateti in to brez večjih finančnih vložkov,… ...prikaži več saj je vse splošno znano, da ljudje najraje kupujejo in uporabljajo tisto, kar jih omamlja in da s tem vsaj nekoliko pozabijo na svoje težave, za to je bil kriv, predvsem alkohol v raznih oblikah tudi metilni, ki se uvršča v čiste strupe najvišje vrste, katerega so prekupčevalci pridobivali iz krompirja in pese pa tudi neka divja vina so bila posebej priljubljena pa čeprav so ga pridelovali iz čistih kemikalijah in belega sladkorja, ki je enako strupen, ker je iz sladkorne pese kot strupeni metanol in ker je zato veliko teh pivcev umiralo zaradi zastrupljenih jeter so to prekinili , no nekateri so pili tudi neka razredčila in še mnogo drugih škodljivih pijač, ker tistim ki to prodajajo ni nič mar za ljudi, če jim uničujejo zdravje, saj se
Mene pa najbolj zanima, katere so tiste za zdravje dobre lastnosti konoplje? Industrijske ali indijske? V ZDA so se spomnili uporabe v medicinske namene, sedaj pa to naši samo kopirajo in nabirajo politične točke..